Jedro

9. člen ZZK-1 v drugem odstavku določa, da so vpisi dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se nanaša. S tem je v ZZK-1 uzakonjeno načelo (knjižnega) pravnega prednika, ki je še dodatno konkretizirano v prvem odstavku 150. člena ZZK-1, ki med drugim tudi določa določa, da je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis in če sodna odločba, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, učinkuje proti tej osebi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep zemljiškoknjižnega sodnika.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa na nepremičninah parc. št. , pripisani k vl. št. k.o. , in parc. št. , pripisani k vl. št. k.o. , obe v solastnini DH in KL, vsak do ½.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče kot sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dedičev predlagateljice zemljiškoknjižnega postopka DG in MP, s katerim sta izpodbijala sklep zemljiškoknjižne referentke istega sodišča prve stopnje z dne 09.03.2010 v delu, s katerim je bila zavrnjena vknjižba lastninske pravice na nepremičninah parc. št. , pripisani k vl. št. , k.o. , in parc. št. , pripisani k vl. št. , k.o. , v korist predlagateljice do celote (2. točka izreka).

Zoper navedeni sklep o ugovoru sta navedena dediča predlagateljice zemljiškoknjižnega postopka pravočasno vložila pritožbo z dne 27.04.2010, brez določne navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi ponovno sprašujeta, zakaj je bila dne 13.12.2007 izbrisana plomba na nepremičninah parc. št. , k.o. , in parc. št. , k.o. , ki je bila vpisana dne 27.08.2007, glede na to, da so po njunem mnenju obstajali utemeljeni razlogi za njo, ter nadalje, kateri zakonski pogoji niso bili izpolnjeni za navedeno plombo, ter kaj so za sodišče prve stopnje pavšalne navedbe o zaznambi spora. Nadalje še navajata, da s strani sedanjih nelegalnih lastnikov glede na dosedanje dogodke obstaja velika možnost ponovne odtujitve navedenih nepremičnin, zato tudi predlagata zaznambo spora na navedenih nepremičninah, pri katerih je tožba vložena za razveljavitev menjalnih, prodajnih in darilnih pogodb. Pritožbenemu sodišču smiselno predlagata ugoditev njuni pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu obravnavane zadeve ter rednih in zgodovinskih izpisov iz zemljiške knjige za nepremičnini parc. št. , pripisani k vl. št. k.o. , in parc. št. , pripisani k vl. št. k.o. , ki si jih je pritožbeno sodišče pridobilo po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je (sedaj že pokojna) predlagateljica podala zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice na navedenih nepremičninah dne 15.01.2010. Iz listine, ki jo je predložila kot podlago za vpis, to je sodba Okrajnega sodišča , opr. št. z dne 10.02.2009, v zvezi s sodbo Višjega sodišča , opr. št. z dne 1.12.2009 (list. št. 21 do 27), med drugim izhaja, da MT dovoli, da se na navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist predlagateljice do celote (IV/a točka izreka). Toda navedeni nepremičnini sta po podatkih iz zemljiške knjige bili ob vložitvi navedenega zemljiškoknjižnega predloga v lasti KL in DH, za vsakega do polovice. V skladu s pravilom o začetku učinkovanja vpisov, določenem v 5. členu Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1, je nepremičnina parc. št. , pripisani k vl. št. k.o. , v njuni lasti na podlagi prodajne pogodbe z dne 27.02.2008 od dne 21.04.2008 dalje, nepremičnina parc. št. , pripisani k vl. št. k.o. pa na podlagi darilne pogodbe z dne 15.09.2008 od dne 17.10.2008 dalje.

Prav tako je iz podatkov iz zemljiške knjige razvidno, da je bil za navedeni nepremičnini večkrat podan predlog za zaznambo spora (dne 27.08.2007 pod Dn. št. , dne 19.02.2009 pod Dn. št. in dne 29.05.2009 pod Dn. št. ), vendar jih je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Pritožbeno sodišče v izogib nepotrebnemu ponavljanju k stališčem in zaključkom sodišča prve stopnje, da se zavrne ugovor dedičev predlagateljice zemljiškoknjižnega postopka, ker vknjižba lastninske pravice na navedenih nepremičninah po stanju zemljiške knjige ni dovoljena, s čimer se pritožbeno sodišče strinja, le še dodaja: Odločitev sodišča prve stopnje je tudi v skladu z določili 9. člena ZZK-1, ki v drugem odstavku določa, da so vpisi dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se nanaša. S tem je v ZZK-1 uzakonjeno načelo (knjižnega) pravnega prednika, ki je še dodatno konkretizirano v prvem odstavku 150. člena ZZK-1, ki med drugim tudi določa določa, da je vpis dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis in če sodna odločba, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, učinkuje proti tej osebi. Glede na zgoraj navedene ugotovitve pritožbenega sodišča MT v trenutku začetka obravnavanega zemljiškoknjižnega postopka ni bil več zemljiškoknjižni lastnik navedenih nepremičnin, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo vknjižbo lastninske pravice na navedenih nepremičninah v korist predlagateljice.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o vknjižbi lastninske pravice na navedenih nepremičninah, glede na vsebino pritožbenih navedb pa želita pritožnika izpodbiti odločitev zemljiškoknjižnega sodišča o zavrnitvi zaznambe spora za navedeni nepremičnini pod Dn. št. , in posledično izbrise, ki so bili opravljeni na podlagi te odločitve. Vendar pritožnika ne moreta v okviru obravnavane zemljiškoknjižne zadeve s pritožbo posegati v vsebinsko pravilnost in zakonitost odločitve zemljiškoknjižnega sodišča, izdane v drugem zemljiškoknjižnem postopku, na podlagi katere je bil zavrnjen vpis zaznambe spora na navedenih nepremičninah. V kolikor se pritožnika z vsebino te odločitve in na njeni podlagi opravljenimi izbrisi ne strinjata, bi morala v ta namen vložiti ustrezna pravna sredstva v okviru zemljiškoknjižnega postopka pod Dn. št. ter tam opozoriti na morebitne nepravilnosti. Glede na to pritožbenemu sodišču ni potrebno pojasnjevati, kateri zakonski pogoji niso bili izpolnjeni za navedeno zaznambo spora, niti kaj so bile za sodišče prve stopnje pavšalne navedbe o zaznambi spora.

Pritožbeno sodišče tudi ni obravnavalo nadaljnjih pritožbenih navedb v zvezi z možnostjo ponovne odtujitve navedenih nepremičnin, že iz razloga, ker so premalo konkretizirane, pa tudi sicer niso pomembne z vidika pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa.

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika ter hkrati dovoliti izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

O stroških v zvezi s pritožbo pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih pritožnika nista priglasila.

Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi drugega odstavka 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP.

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje obravnava predlog navedenih dedičev kot pritožnikov za zaznambo spora na navedenih nepremičninah, podanem skupaj z obravnavano pritožbo.