Jedro

Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Ni mogoče a priori trditi, da so vsi sodniki Okrajnega sodišča v Domžalah takega odločanja nezmožni že zato, ker je tožnik poznan nekdanji lokalni politik.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je pred Okrajnim sodiščem v Domžalah zoper toženko vložil odškodninsko tožbo.

2. Toženka je predlagala prenos krajevne pristojnosti za reševanje spora na Okrajno sodišče v Ljubljani. Navaja, da je že iz preteklih sporov med strankama glede te zadeve vselej imela močan občutek pristranskosti v prid tožnika, saj gre za znano osebo in hkrati bivšega domžalskega lokalno-političnega funkcionarja. V teh zadevah so bili zavrnjeni njeni dokazni predlogi, predvsem glede postavitve izvedenca, ki bi ocenil vpliv zatrjevanega posilstva na njeno duševno zdravje.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. 5. Okoliščin, ki jih navaja toženka, ni mogoče uvrstiti med „drug tehten razlog“ v smislu 67. člena ZPP. Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Ni mogoče a priori trditi, da so vsi sodniki Okrajnega sodišča v Domžalah takega odločanja nezmožni že zato, ker je tožnik poznan nekdanji lokalni politik. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Toženka pa ne zatrjuje konkretnejših okoliščin, ki bi utemeljevale kakršno koli povezanost med tožnikom in domžalskimi sodniki. Zgolj navedbe o zavrnitvi dokazov v drugih, ločenih sodnih postopkih med istima pravdnima strankama ne izkazujejo objektivno utemeljenega dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja vseh sodnikov, med njimi sodečega sodnika v predmetni pravdi. Tudi sicer so odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov (na primer glede izvedbe dokazov) namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče. 6. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.