Jedro

Glasbeni stolp ni bil umaknjen iz prodaje s tem, ko se je nahajal v skladišču prodajalne, to pa je pomožni prostor prodajnega prostora (5. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln, Ur. l. RS, št. 28/93, 34/93 in 57/93).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika proti sklepu Tržnega inšpektorata RS, Enota X z dne 22. 5. 2001. V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da tožnik navaja, da je predmetni proizvod - glasbeni stolp JVC MXJ30 umaknil iz prodaje, saj se je v času inšpekcijskega pregleda nahajal v njegovem skladišču, in tako izvršil izvršljivo odločbo, s tem pa se tožena stranka ne strinja. Tožena stranka se opira na 9. člen Zakona o trgovini in 5. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln, zato meni, da se je glasbeni stolp nahajal v času inšpekcijskega pregleda v skladišču prodajalne in tako ni mogoče šteti, da je bil umaknjen iz prodaje. Pri svoji odločitvi pa se tožena stranka opira tudi na 292. in 293. člen Zakona o splošnem upravnem postopku.

Tožnik v tožbi navaja, da meni, da pri izdaji upravnega akta dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno oziroma je bil na podlagi ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju in je prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in tudi pri izdaji upravnega akta ni bil pravilno uporabljen zakon ter na zakon oprti predpisi. Tožnik navaja, da je bil proizvod glasbeni stolp JVC MXJ30 prenesen iz prodajnega prostora trgovine v priročno skladišče oziroma pisarno trgovine in da je tožnik menil, da je bil proizvod umaknjen iz prodajnega prostora in da je izpolnil obveznost umika glasbenega stolpa iz prodaje. Tudi tržni inšpektor je dne 21. 5. 2001 ugotovil, da se proizvod nahaja v skladišču prodajalne, tožnik pa nikakor in v ničemer ni izpolnil obveznosti iz odločbe, razen da je poslal navodila. Tožnik pa tudi navaja, da je tožena stranka v svoji obrazložitvi najprej navedla, da je pritožba utemeljena, nato pa je ugotovila, da je bil postopek organa prve stopnje pravilen in da je izpodbijani sklep pravilen in utemeljen na zakonu. Navedbe v obrazložitvi so torej med seboj v nasprotju, ugotovitev iz obrazložitve, da je pritožba utemeljena, je v nasprotju z izrekom sodbe. Tožnik meni, da gre smiselno za bistveno kršitev iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Poleg tega pa tožnik meni, da je izpolnil obveznost umika predmetnega proizvoda iz prodaje do odprave pomanjkljivosti. Glasbeni stolp se namreč ne nahaja več v prodajnem prostoru in ni na voljo kupcem za nakup, ampak je v priročnem skladišču. Sporno je tako vprašanje kaj pomeni umik iz prodaje oziroma s katerim ravnanjem bi zavezanec izpolnil obveznost umika predmetnega glasbenega stolpa iz prodaje. Tožnik je mnenja, da iz citiranega določila Zakona o trgovini in pravilnika nikakor ne izhaja, da je umik iz prodaje isto kot umik iz prodajalne in da je treba za izpolnitev obveznosti umika iz prodaje sporni proizvod umakniti tudi iz skladiščnega prostora kot smiselno izhaja iz odločbe tožene stranke. Tožnik meni, da je namen ukrepa v tem, da blago ni na voljo kupcem in da ga ti ne morejo kupiti. Namen je z umikom proizvoda iz prodajalne v celoti dosežen, ker je bil v priročnem skladišču prodajalne in ni bil ponujen kupcem za nakup. Tožnik se sprašuje ali bi moral iskati posebno skladišče ali bi moral proizvod celo uničiti. Za sporni proizvod je bil odrejen umik iz prodaje do odprave pomanjkljivosti, v vmesnem času pa je blago treba nekje shraniti. Tožnik predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi sodišče odpravi odločbo tožene stranke in odloči o stvari, hkrati pa da naloži toženi stranki, da plača odškodnino za škodo, nastalo z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta ter naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka je predložila upravne spise, posebnega odgovora na tožbo ni podala.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama ni sporno, da je organ prve stopnje izdal sklep o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarne kazni v upravni izvršbi, zato se je tožena stranka pravilno oprla na določila 292. in 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju ZUP).

Med strankama tudi ni sporno, da je bil predmetni proizvod - glasbeni stolp JVC MXJ30 v času inšpekcijskega pregleda v priročnem skladišču prodajalne. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da glasbeni stolp ni bil umaknjen iz prodaje s tem, ko se je nahajal v skladišču prodajalne, to pa je pomožni prostor prodajnega prostora (5. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln, Uradni list RS, št. 28/93, 34/93 in 57/93). Pri tem pa tudi ni mogoče iti mimo dejstva, da tožnik ni sporočil prodajalni, da umika ta proizvod iz prodaje, o tem tudi ni obvestil organa prve stopnje. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 12. 6. 2001 namreč izhaja, da je poslovodja potrdil, da niso prejeli nikakršnega obvestila o omejitvi prodaje, zato je zaključek tožene stranke pravilen, da dejstva, da se je glasbeni stolp nahajal v priročnem skladišču, ni mogoče šteti, kot da je bil umaknjen iz prodaje.

Tožnik očita tudi neskladje obrazložitve odločbe tožene stranke z njenim izrekom. Iz izreka odločbe tožene stranke izhaja, da se pritožba tožnika zavrne, tudi v obrazložitvi se je tožena stranka oprla na določilo 1. odstavka 248. člena ZUP. V obrazložitvi je tožena stranka tudi navedla razloge za svojo odločitev, navedla je svoje razloge o odločilnem ugovoru tožnika v pritožbi. Res pa je tožena stranka namesto "pritožba je neutemeljena", zapisala v napovedku svoje ožje obrazložitve: pritožba je utemeljena. Upoštevaje mesto zapisa tega stavka v obrazložitvi tožene stranke sodišče ocenjuje, da gre za očitno pomoto v obrazložitvi odločbe tožene stranke, tožena stranka pa bo lahko odpravila to pomoto s sklepom v smislu 223. člena ZUP.

Sodišče na podlagi 2. odstavka 50. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) ni sledilo predlogu tožnika, da se opravi glavna obravnava. Sodišče namreč ugotavlja, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta pravilno in popolno ugotovljeno glede pravno relevantnih okoliščin zadeve in da glavna obravnava ne bi v ničemer prispevala k razjasnitvi stvari.

Sodišče je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00).