Jedro

Bistveni procesni učinek izpodbijane sodne odločbe je namreč v tem, da neha teči faza opravljanja izvršbe glede dolžnikovih premičnih stvari, kar pa še ne pomeni, da se je s tem procesnim dejanjem izvršilnega sodišča končal tudi celotni izvršilni postopek.

Izrek

Pritožbi se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba ustavi.

Proti temu sklepu je vložil upnik po svojem pooblaščencu pritožbo, v kateri je predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Opozarja, da je že 30.11.2006 v skladu z določbo člena 31 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predlagal sodišču, da pozove dolžnico, da predloži seznam svojega premoženja, pri čimer pa sodišče prve stopnje o tem predlogu sploh ni odločalo.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da povsem držijo pritožbene navedbe, da je upnik po svojem pooblaščencu v pisni vlogi z dne 30.11.2006 (list. št. 34 spisa) predlagal izvršilnemu sodišču, da v skladu z določbo 1. odst. 31. člena ZIZ pozove dolžnico, da predloži seznam svojega premoženja z ustreznimi dokazili. Takšen predlog lahko upnik poda kadarkoli med izvršilnim postopkom, izvršilno sodišče pa je dolžno o tem predlogu odločiti. Več kot očitno je, da je upnik v obravnavani zadevi podal takšen predlog prav iz razloga, da bo še pred neuspešno zaključeno uporabo posameznih izvršilnih sredstev, lahko predlagal druga, bolj učinkovita izvršilna sredstva in predmete izvršbe. Vendar pa se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje nanaša na ustavitev izvršbe, ki se je glede na predmet, na katerega naj se poseže z izvršbo, vodila (zaradi izterjave upnikove denarne terjatve) na dolžnikove premične stvari. Izvršilno sodišče je namreč na predlog upnika dovolilo izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari, toda rubež ni bi uspešen. Ker upnik v roku treh mesecev od dneva rubeža ni predlagal ponovnega rubeža, je moralo izvršilno sodišče na podlagi 2. odst. 88. člena ZIZ izvršbo glede tega izvršilnega sredstva ustaviti. Teh dejanskih in pravnih zaključkov pa vložena pritožba dolžnika pravzaprav niti ne izpodbija, poleg tega pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča izpodbijana sodna odločba sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Bistveni procesni učinek izpodbijane sodne odločbe je namreč v tem, da neha teči faza opravljanja izvršbe glede dolžnikovih premičnih stvari, kar pa še ne pomeni, da se je s tem procesnim dejanjem izvršilnega sodišča končal tudi celotni izvršilni postopek. Sodišče prve stopnje namreč še ni odločilo, oz. izvedlo postopka po upnikovem predlogu z dne 30.11.2006 v skladu z določili člena ZIZ. Ta procesni položaj (pasivnost sodišča prve stopnje) pa sam po sebi nima nobenega vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodno odločbo sodišča prve stopnje, pri čemer pa pritožbeno sodišče vnovič poudarja, da v konkretni zadevi (glede na to, da izvršilno sodišče ni odločilo o upnikovem predlogu z dne 30.11.2006) ni končan celotni izvršilni postopek, marveč je bilo z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje le odločeno, da se ustavi izvršba na dolžnikove premične stvari.