Jedro

V postopkih, ki potekajo na podlagi določb ZDZdr kot posebnem predpisu in na podlagi določb Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 kot splošnem predpisu, morajo sodišča varovati pravice in interese oseb z duševnimi motnjami; zato je tudi v teh postopkih potrebno zakonske določbe razlagati (uporabljati) tako, da se poudarjeno varujejo njihove pravice in temeljne svoboščine, ki jih je dopustno omejevati zgolj z namenom doseganja optimalnih učinkov zdravljenja oz. obravnave. Zato je razumljivo, da zakonodajalec daje sodiščem tudi široka procesna orodja, s katerimi se uresničuje načelo največje koristi teh oseb, kot skupen imenovalec vseh drugih načel.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v tč. I. izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nasprotno udeleženko zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom UKC X., Oddelek za psihiatrijo brez privolitve v nujnih primerih za čas šest tednov, in sicer do 4. 8. 2022 (točka I. izreka). O stroških izvedenca mag. A. in odvetnika B. bo sodišče odločilo s posebnim sklepom (točka II. izreka).

2. Zoper odločitev v točki I. izreka se pritožuje nasprotna udeleženka. V pritožbi navaja, da je sodišče o času zadržanja odločilo na osnovi mnenja strokovnih izvedencev in da se v instituciji nahaja že od 21. 6. 2022. S sklepom sodišča ne soglaša in glede na to, da je že štirinajst dni predana zdravljenju, prosi, če se lahko njena vloga še enkrat prouči in se ji obdobje zdravljenja skrajša. S pritožbo je seznanila dr. C. in ostalo strokovno zdravstveno ekipo in vsi se strinjajo z njeno namero. Posebej poudarja, da jo doma čaka 83-letni mož, ki je onkološki bolnik in ga enkrat mesečno spremlja v Ljubljano na Onkološki inštitut, skrbi pa tudi za 88-letno mamo, ki jo čedalje bolj muči demenca. Zato prosi za še enkraten pregled dokumentacije in da se ji dovoli vsaj tri tedne pogojnega izpusta iz bolnišnice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 30. členom ZDZdr in 42. členom ZNP-1, v zvezi s 366. in 366.a členom in 350. členom ZPP, je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo določb ZPP preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi in vrsti nepravdnega postopka. V skladu s drugim odst. 20. člena ZNP-1 je v zadevi odločil senat. 5. V postopkih, ki potekajo na podlagi določb ZDZdr kot posebnem predpisu in na podlagi določb Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 kot splošnem predpisu, morajo sodišča varovati pravice in interese oseb z duševnimi motnjami; zato je tudi v teh postopkih potrebno zakonske določbe razlagati (uporabljati) tako, da se poudarjeno varujejo njihove pravice in temeljne svoboščine, ki jih je dopustno omejevati zgolj z namenom doseganja optimalnih učinkov zdravljenja oz. obravnave1. Zato je razumljivo, da zakonodajalec daje sodiščem tudi široka procesna orodja2, s katerimi se uresničuje načelo največje koristi teh oseb, kot skupen imenovalec vseh drugih načel. 6. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku izvedlo dokaze z zaslišanjem lečeče zdravnice D. D., z izvidom in mnenjem izvedenca A. A. ter kot pričo zaslišalo sina nasprotne udeleženke E. E. ter tudi nasprotno udeleženko. Z dokazno oceno navedenih dokazov je ugotovilo vsa odločilna dejstva, ki se podrejajo kumulativno navedenim predpostavkam iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr)3. 7. Pri nasprotni udeleženki je bila ugotovljena duševna motnja, opredeljena kot akutna psihoza (F.23.9). Ugotovljeno je bilo, da ima nasprotna udeleženka preganjalne blodnje, do katerih je popolnoma nekritična. Tako je bila tudi v času zaslišanja sodišča prve stopnje in ob pregledu izvedenca, še zmeraj prepričana, da jo kriminalisti zasledujejo ter je na dolgo in široko opisovala razne dogodke, ki so se ji pripetili v zadnjih mesecih. Prepričana je bila, da je bila pred 28-leti posiljena, da ima spolno prenosljivo bolezen, kar bi naj bilo odkrito s PCT testom na COVID. Ob zaslišanju je tudi sama izpovedala, da je zdrava, da tablet ne bo jemala in da na oddelku ne namerava ostati. Prav tako je na podlagi njene izpovedbe sodišče ugotovilo, da nima realitetne kontrole, opisuje neke nenavadne postopke, ki bi jih naj nad njo izvajal gospod F. z "biblijsko terapijo", kar pomeni, da širi o njej lažne informacije, odvrača vse stike od nje. Z vsemi se je skregala, s to metodo je osamil njo in njenega moža. 8. V zvezi z njeno navedbo v pritožbi, da je dolžna skrbeti za moža in da ga enkrat mesečno mora peljati na pregled na Onkološki inštitut v Ljubljani, pa je sodišče ugotovilo, da je ta trditev sicer resnična, vendar je prav s temi okoliščinami povezano ravnanje nasprotne udeleženke ocenilo kot ogrožujočo tudi do drugih oseb. Ko je namreč svojega moža peljala v Ljubljano na onkologijo na pregled, na pregled nista uspela priti, ker je bila nasprotna udeleženka prepričana, da jo zasledujejo kriminalisti, zato je vozila po ovinkih in po stranskih cestah, vsled česar ga na pregled ni pripeljala. Prav tako pa je tudi sin izpovedal, da je moža, starega 85 let, pustila samega doma ter, da se mama v zadnjem času čudno vede, razlaga, da ji sledi policija, da jo kolegice zasledujejo, da ima AIDS in poslala mu je tudi SMS sporočilo, da so vsi meščani na njeni strani in da je vse to na psihiatriji bilo že vse naprej dogovorjeno s policijo.

9. Sodišče druge stopnje zato navedbo nasprotne udeleženke v pritožbi, da se z njeno pritožbeno željo strinjajo tudi zdravniki, razume kot njeno željo, vendar je ne more upoštevati, ker je izvedeni dokazi ne utemeljujejo. Sodišče druge stopnje razume tudi navedbo nasprotne udeleženke v pritožbi, da jo skrbi za ostarelo in obolelo mamo, vendar nasprotna udeleženka sedaj ni v takšnem fizičnem in psihičnem stanju, da bi bila sposobna nuditi pomoč drugim temveč jo v tem trenutku potrebuje sama.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno tudi ocenilo, da je takšno ogrožanje posledica hude duševne motnje, vsled česar ima nasprotna udeleženka hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja.

11. Kar se tiče navedb v pritožbi glede dolžina trajanja izbrane oblike zdravljenja, je sodišče prve stopnje upoštevalo mnenje izvedenca, da druge oblike pomoči ne pridejo v poštev in da je 6-tedensko obdobje primerno, kajti nasprotna udeleženka potrebuje 24-urni nadzor nad jemanjem medikamentozne terapije, glede na dejstvo, da jo odklanja. To obdobje pa je potrebno tudi zaradi modifikacije in optimizacije terapije ter nadaljnje diagnostične obravnave.

12. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. tč. 365. člena ZPP).

1 Npr. 3. in 32. ter 13., 16. in 17. tč. 2. člena ZDZdr; 6. člen ZNP-1. 2 6. člen ZNP-1: „Sodišče, udeleženci in druge osebe, ki sodelujejo v postopku, si morajo ves čas postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čimprej ugotovijo in zavarujejo. Sodišče mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.“.7. člen ZNP-1:„V postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka prejšnjega člena, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali.“. 3 (1) Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).