Jedro

Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Tako tudi predlagatelj lahko umakne predlog za vpis v sodni register. Pri presoji, ali je predlagateljev umik upošteven, pa mora registrsko sodišče presoditi le, ali je predlagatelja D. d.o.o. v času umika njegovega predloga zastopal zakoniti zastopnik oziroma po njem imenovani pooblaščenec. Ker je bil v času umika predloga dne 10. 03. 2008 v sodni register pri družbi D. d.o.o. kot njen zakoniti zastopnik že vpisan M. P., registrsko sodišče ni imelo razloga za dvom v upoštevnost umika predloga, ki ga je po pooblastilu P. podala odvetnica E. Š. M.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče po sodniku zavrnilo pritožbo D. d.o.o. in A. Z. zoper sklep istega sodišča opr. št. Srg 2009/33942 z dne 23. 11. 2009. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila D. d.o.o. po zastopnici A. Z. in slednja kot družbenica te družbe, uveljavljala pa pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu za vpis prokurista, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

V odgovoru na pritožbo je D. d.o.o., zastopan po pooblaščenki E. Š. M. po pooblastilu zastopnika M. P. predlagal zavrženje pritožbe A. Z., podrejeno pa zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je predlog za vpis prokurista pri subjektu vpisa družbi D. d.o.o. dne 25. 08. 2006 vložil J. Z. kot prokurist v imenu te družbe (kdo je v imenu družbe D. d.o.o. kot predlagatelj še vložil predlog, pa iz podpisa na predlogu ni razvidno). Svoj status prokurista je predlagatelj utemeljil na sklepu skupščine družbe o podelitvi prokure, katerega izvleček je predlogu priložil. Gre za izvleček skupščinskega sklepa 9. skupščine družbe z dne 24. 08. 2006. Dne 10. 03. 2008 pa je družba D. d.o.o. po pooblaščenki na podlagi pooblastila M. P. kot zastopnika družbe D. d.o.o. umaknila vse predloge za vpis spremembe oseb, pooblaščenih za zastopanje, ki so jih vložili A. Z., J. Z. in J. Z., podlage za vpis sprememb pa so izvlečki sklepov 9. do 26. skupščine D. d.o.o. Iz tako opredeljenega umika je torej mogoče nedvoumno razbrati, katere predloge za vpis sprememb pri družbi D. d.o.o. le-ta umika. To so predlogi za vpis spremembe oseb, pooblaščenih za zastopanje, ki so jih vložili A. Z., J. Z. ali J. Z. in katerih podlaga so sklepi ene od sej skupščin od vključno 9. do vključno 26. Za identifikacijo umika predlogov je torej družba D. d.o.o. navedla dovolj podatkov, da je registrsko sodišče lahko upoštevalo umik predloga za vpis tudi v predmetnem postopku.

Po 1. odstavku 3. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Tako tudi predlagatelj lahko umakne predlog za vpis v sodni register. Pri presoji, ali je predlagateljev umik upošteven, pa mora registrsko sodišče presoditi le, ali je predlagatelja D. d.o.o. v času umika njegovega predloga zastopal zakoniti zastopnik (80. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg) oziroma po njem imenovani pooblaščenec. Ker je bil v času umika predloga dne 10. 03. 2008 v sodni register pri družbi D. d.o.o. kot njen zakoniti zastopnik že vpisan M. P., registrsko sodišče ni imelo razloga za dvom v upoštevnost umika predloga, ki ga je po pooblastilu P. podala odvetnica E. Š. M. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila A. Z. imenovana za direktorico družbe D. d.o.o. na 15. skupščini družbe, da pa sklepi te skupščine v posledici sodne odločbe Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I Pg 64/2007 začasno ne učinkujejo, zato A. Z. ne more izvajati funkcije zakonitega zastopnika družbe. S tem je registrsko sodišče navedlo razloge za zavrženje njene pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka vpisa prokurista v sodni register kot zakonite zastopnice družbe D. d.o.o. Čeprav bi torej morala biti njena pritožba zavržena in ne zavrnjena, pa bi bil uspeh njene pritožbe s spremembo sedaj izpodbijanega sklepa (zavrženje namesto zavrnitve pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka) zgolj navidezen.

Pritožnica se je v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka namreč opredelila kot zakonita zastopnica družbe D. d.o.o. in kot njena družbenica, ni pa niti navedla, na kateri skupščini družbe je bila imenovana kot zakonita zastopnica. S tem svoje legitimacije za pritožbo kot zastopnica družbe D. d.o.o. torej sploh ni pojasnila, da bi registrsko sodišče njeno pritožbo v navedenem svojstvu sploh lahko meritorno obravnavalo. Zgoraj navedenih ugotovitev registrskega sodišča o začasnem neučinkovanju sklepa skupščine o njenem imenovanju za direktorico družbe pritožnica v pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep sploh ne izpodbija, zato je pravilna nadaljnja ugotovitev registrskega sodišča, da ne more izražati volje družbe D. in torej ne more pravno veljavno zastopati navedene družbe.

Registrsko sodišče sicer v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov za zavrženje pritožbe A. Z. kot družbenice družbe D. d.o.o. Pritožnica se očitno zaveda, da mora za pritožbo kot družbenica izkazati pravni interes. Tega v pritožbi zoper izpodbijani sklep utemeljuje z dejstvom, da so prokurista imenovali družbeniki na skupščini družbe, zaradi česar je med prokuristom in družbeniki nastalo direktno korporacijsko pravno razmerje, pa tudi mandatno razmerje, zato je družbenikom treba priznati pravni interes, da se na tak način imenovani prokurist vpiše v sodni register. S takim razlogovanjem pa pritožnica kot družbenica po presoji pritožbenega sodišča ne more izkazati pravnega interesa. Z imenovanjem prokurista na skupščini družbe se namreč vzpostavi korporacijsko pravno in mandatno razmerje med družbo in prokuristom in ne med družbeniki in prokuristom, kot to zmotno meni pritožnica. Sicer pa je pritožbeno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da mora biti pravni interes konkreten, to pa pomeni, da mora udeleženec izkazati, da bo lahko s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možen način ustvaril zaščito svojega pravnega položaja. Tej zahtevi pa pritožnica kot družbenica pri utemeljevanju pravnega interesa ni zadostila. Ker je zatrjevano (korporacijsko pravno in mandatno) razmerje med družbeniki in prokuristom, na katerem pritožnica kot družbenica utemeljuje svoj pravni interes za pritožbo, zgolj vprašanje materialnega prava, je to vprašanje lahko rešilo pritožbeno sodišče samo, ne da bi zadevo vračalo registrskemu sodišču v novo odločanje.

Ob povedanem se izkaže, da registrsko sodišče utemeljeno ni presojalo drugih navedb pritožnice, niti jih ni meritorno obravnavalo, saj je bilo predhodno treba presojati upravičenost pritožnice kot družbenice in zakonite zastopnice družbe D. d.o.o. za pritožbo.

Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg), ne da bi obravnavalo preostale pritožbene razloge, saj glede na zgoraj obrazloženo za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa niso odločilni (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg).