Jedro

Po določbi drugega odstavka 96. člena ZUS-1 se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka tega člena obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Tožnik vlaga predlog za obnovo postopka tudi po 8. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki določa, da se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke lahko obnovi, če stranka najde odločbo, ki je bila izdana že prej v istem upravnem sporu, ali dobi možnost, da jo uporabi. V konkretnem primeru, pogoj istovetnosti ni izpolnjen, ker ne gre za isti upravni spor. Tožnik se v predlogu za obnovo postopka sklicuje na sodbe, ki so bile izdane v drugih upravnih sporih, zato pogoj istovetnosti ni izpolnjen.

Izrek

Predlog za obnovo postopka se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožnik vlaga predlog za obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan s sodbo tega sodišča I U 540/2011-9 z dne 17. 1. 2012. Uveljavlja obnovitveni razlog na podlagi 1. in 8. točke prvega odstavka 96. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V predlogu za obnovo postopka se sklicuje na nova dejstva in sicer navaja, da je 27. 5. 2013 našel nove dokaze oziroma dobil možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil upravni spor v zadevi I U 540/2011 zanj ugodneje rešen, če bi zanje vedel že prej in bi se lahko v postopku nanje skliceval. Tožnik se v predlogu za obnovo postopka sklicuje na kasneje izdane sodbe Evropskega sodišča ter sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 82/2011 z dne 15. 11. 2012. Meni, da mu je bila odvzeta možnost za enako varstvo pravic po 22. členu Ustave RS, ki od sodišča in drugih organov RS zahteva, da v enakih položajih odločajo enako in v različnih različno. Nadalje navaja, da je upravni organ v identični zadevi (DT 0610-410/2010-21/08-2001 (zim)-05 02 z dne 24. 5. 2012) zoper istega zavezanca pravilno ugotovil dejstva in dokaze in se v obrazložitvi skliceval na odločbe Evropskega sodišča. Ker imajo sodbe Evropskega sodišča učinek ex tunc, morajo sodišča tako obrazložen predpis uporabiti tudi za pravna razmerja, ki so nastala preden je to razlago podalo. Zato bo sodišče moralo obnoviti postopek tudi po 8. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ker je tožnik našel sodno odločbo, ki je bila izdana že prej v istem upravnem postopku, zoper istega zavezanca in je pridobil možnost, da jo uporabi.

Predlog za obnovo postopka se zavrže iz naslednjih razlogov: Po določbi drugega odstavka 96. člena ZUS-1 se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka tega člena obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Ker sodišče dejanskega stanja ni ugotavljalo samo, temveč je upravni spor rešilo na podlagi dejstev, ugotovljenih v upravnem postopku, ni mogoča obnova sodnega postopka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Zato tudi ni pravno pomembno, na kakšne nove dokaze se sklicuje tožnik, in ali gre dejansko za nova dejstva, ki lahko omajajo obstoječi sklep o dejanskem stanju. Takšno je tudi stališče upravnopravne sodne prakse (enako tudi sklep Upravnega sodišča RS I U 218/2012 z dne 2. 10. 2012, potrjen s sklepom Vrhovnega sodišča RS I Up 88/2013 z dne 4. 4. 2013, sklep Upravnega sodišča RS U 23/2006 z dne 19. 4. 2010, sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 420/2009 z dne 1. 7. 2010).

Tožnik vlaga predlog za obnovo postopka tudi po 8. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki določa, da se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke lahko obnovi, če stranka najde odločbo, ki je bila izdana že prej v istem upravnem sporu, ali dobi možnost, da jo uporabi. Za isti upravni spor gre, če so iste stranke in isti upravni akt. Če takšne istovetnosti ni, ne gre za isti upravni spor.

V konkretnem primeru, pogoj istovetnosti ni izpolnjen, ker ne gre za isti upravni spor. Tožnik se v predlogu za obnovo postopka sklicuje na sodbe, ki so bile izdane v drugih upravnih sporih, zato pogoj istovetnosti ni izpolnjen. Prav tako se tožnik ne more uspešno sklicevati na odločbo DT 0610-410/2010-21/08-2001 (zim)-05 02 z dne 24. 5. 2012, ki je bila izdana v drugem upravnem postopku in se nanaša na drugo davčno obdobje. Dejstvo, da se odločba glasi na istega tožnika pa ne predstavlja istega upravnega spora.

Ker tožeča stranka ni izkazala, da je zakoniti razlog za obnovo postopka vsaj verjeten, saj sodišče ni samo v tem postopku ugotavljalo dejanskega stanja, na katero bi oprlo svojo odločitev in ki bi ga lahko glede na nova dejstva in nove dokaze bilo mogoče ugotoviti drugače oziroma za predlagatelja ugodnejše, prav tako v konkretnem primeru ni izkazan pogoj istovetnosti, (ne gre za isti upravni spor) je posledično na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 njegov predlog za obnovo postopka moralo zavreči. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.