Jedro

Sodba prvostopenjskega sodišča temelji na presoji, da je tožeča stranka priznala v odgovoru na tožbo zatrjevana dejstva, ker jih ni zanikala. Takšna presoja bi bila pravilna, če ne bi bila imela tožeča stranka še vedno pravice do odgovora na trditve tožene stranke (iz obeh odgovorov na tožbo) do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Prvostopenjsko sodišče namreč tudi ni ravnalo po 2. odstavku 286. člena ZPP. Zgolj zato, ker tožeča stranka ni odgovorila na odgovor na tožbo, torej ni mogoče sklepati, da je po nasprotniku zatrjevana dejstva priznala.

Glede na 3. odstavek 41. člena ZSReg je vložitev tožbe v obeh rokih predpostavka, brez katere vodenje postopka za ugotovitev ničnosti vpisa sploh ni dopustno. Gre za t. i. procesno predpostavko. Obstoj takšne predpostavke mora zatrjevati stranka sama; na njej je trditveno in po potrebi tudi dokazno breme. Če procesna predpostavka ni podana, mora sodišče tožbo zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala ugotovitev ničnosti in izbris vpisov, ki so bili opravljeni na temelju sklepov registrskega sodišča Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. Srg 2605/2010, Srg 2174/2005 in Srg 2224/2004. Poleg tega je zahtevala tudi zaznamovanje sodbe v sodnem registru.

2. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, in odredilo zaznamovanje sodb v sodnem registru.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi je navedla, da je prvostopenjsko sodišče odločilo brez oprave naroka za glavno obravnavo in brez pravnega temelja za tako ravnanje. Poleg tega naj bi glede vpisa v sodni register opr. št. SRG 2605/2010 ne navedlo, katera dejstva so med strankama nesporna.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo, prvostopenjsko sodbo je razveljavilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču (1. odstavek 354. člena ZPP).

6. Prvostopenjsko sodišče sme odločiti brez predhodne oprave glavne obravnave le, če med strankama ni sporno dejansko stanje in tudi ni drugih ovir za izdajo odločbe (488. člen ZPP).

7. Prvostopenjsko sodišče je sicer odgovor na tožbo vročilo tožeči stranki. Pozvalo jo je, naj odgovori v 15 dneh. Po 2. odstavku 286. člena ZPP ni ravnalo. Tožeča stranka ni odgovorila (na odgovor na tožbo). Prvostopenjsko sodišče je nato izdalo sodbo.

8. Sodba prvostopenjskega sodišča temelji na presoji, da je tožeča stranka priznala v odgovoru na tožbo zatrjevana dejstva, ker jih ni zanikala (2. odstavek 214. člena ZPP). Takšna presoja bi bila pravilna, če ne bi bila imela tožeča stranka še vedno pravice do odgovora na trditve tožene stranke (iz obeh odgovorov na tožbo) do konca prvega naroka za glavno obravnavo (1. odstavek 286. člena ZPP). Prvostopenjsko sodišče namreč tudi ni ravnalo po 2. odstavku 286. člena ZPP. Zgolj zato, ker tožeča stranka ni odgovorila na odgovor na tožbo, torej ni mogoče sklepati, da je po nasprotniku zatrjevana dejstva priznala. Dejansko stanje je ostalo sporno, predpostavke za izdajo sodbe brez glavne obravnave pa niso bile podane. To je pripeljalo do bistvene kršitve postopka, saj je tožeči stranki odvzelo možnost, odgovoriti na trditve nasprotnika na samem naroku za glavno obravnavo (1. odstavek 339. člena ZPP).

9. Z drugim pritožbenim razlogom se pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno ukvarjati, glede na to, da je bilo mogoče ugoditi pritožbi že na temelju prvega pritožbenega razloga.

10. Ker je pritožba zoper točko I izreka utemeljena, je bilo potrebno razveljaviti in vrniti v ponovno sojenje tudi odločitev v točki II izreka. Odločitev zoper točko II izreka pač ne more ostati v veljavi že zaradi vsebinske povezanosti obeh točk izreka (točke I in II).

11. V ponovljenem postopku pa naj prvostopenjsko sodišče upošteva tudi, da je glede na 3. odstavek 41. člena ZSReg vložitev tožbe v obeh rokih predpostavka, brez katere vodenje postopka za ugotovitev ničnosti vpisa sploh ni dopustno. Gre za t. i. procesno predpostavko. Obstoj takšne predpostavke mora zatrjevati stranka sama; na njej je trditveno in po potrebi tudi dokazno breme. Če procesna predpostavka ni podana, mora sodišče tožbo zavreči (enako odločba opr. št. VSL I Cpg 718/2011, zlasti r. št. 9).

12. Obstoja predpostavk po 3. odstavku 41. člena ZSReg tožeča stranka zaenkrat ni zatrjevala. Vsakršno odločanje o utemeljenosti zahtevka je zato zaenkrat še nedopustno. Če procesne predpostavke niso podane, lahko sodišče ravna po 273. in 108. členu ZPP; če jih stranka kljub pozivu ne zatrjuje in po potrebi dokaže, se tožba zavrže brez oprave naroka za glavno obravnavo.

13. Poleg tega naj prvostopenjsko sodišče upošteva, da mora stranka postaviti določen zahtevek (1. odstavek 180. člena ZPP). Če si tožeča stranka prizadeva za ugotovitev ničnosti in za izbris sodnoregistrskih vpisov, potem naj natančno navede, kateri vpisi so torej po njenem mnenju nični in se naj izbrišejo. Zahtevek, kot ga je tožeča stranka postavila, ni takšen, saj ne navaja besedila opravljenih vpisov. Kako naj sodišče v takšnem primeru ravna, je že bilo opisano.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na smiselni uporabi 3. odstavka 165. člena ZPP. O stroških prvostopenjskega postopka namreč še ni mogoče odločiti, dokler ne bo ponovno odločeno v tej zadevi.