Jedro

V smislu določb ZKZ je izjava o sprejemu ponudbe pravilno podana in veljavna, če se v bistvenih elementih sklada s ponudbo. V postopku odobritve pravnega posla je sprejemnik ponudbe stranka le, če je podal tako (pravilno in veljavno) pisno izjavo o sprejemu ponudbe.

Obvestilo, izdano po zaključku postopka s ponudbo, ima pravno naravo potrdila v smislu 180. člena ZUP; vendar organ v postopku odobritve pravnega posla nanj ni vezan kot na dokaz, pač pa lahko relevantna dejstva ugotavlja znova, če strankam pred izdajo obvestila ni bila dana možnost izjaviti se o odločilnih dejstvih.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Upravna enota A. (prvostopni organ) je z izpodbijano odločbo odobrila pravni posel – prodajno pogodbo, ki sta jo dne 16. 12. 2005 sklenila Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG) kot prodajalec in A.A. kot kupec, in katere predmet je nepremičnina – kmetijsko zemljišče parc. št. 1348 njiva v izmeri 1714 m2, vpisana v zemljiško-knjižnem vložku št. 1508 k.o. B., za kupnino v znesku 1.028.400,00 SIT. Prvostopni organ v obrazložitvi navaja, da je kupec A.A. 20. 12. 2005 v predpisanem roku vložil vlogo za odobritev pravnega posla in priložil sklenjeno pogodbo o prodaji z dne 16. 12. 2005, lokacijsko informacijo za promet z nepremičninami Občine C. z dne 2. 12. 2005 ter izpisek iz zemljiške knjige za vl. št. 1508 k.o. B. z dne 2. 3. 2005. Iz evidence dokumentarnega gradiva je prvostopni organ ugotovil, da se v spisu šifra ... nahaja obvestilo z dne 3. 11. 2005 o tem, kdo je prejel ponudbo za kmetijsko zemljišče, ki je predmet prodajne pogodbe. Prvostopni organ se v nadaljevanju sklicuje na določbe 1. odstavka 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), 2. odstavka 22. člena, 3. odstavka 19. člena, 18. člena ter 23. člena tega zakona. Navaja, da je izvedel ugotovitveni postopek, v katerem je ugotovil, da parc. št. 1348, ki je predmet kupne pogodbe, glede na lokacijsko informacijo predstavlja kmetijsko zemljišče, da je postopek za pridobitev kmetijskega zemljišča potekal po postopku in na način, ki ga določajo 20. do 23. člen ZKZ, da je v predpisanem 30-dnevnem roku pisno izjavo o sprejemu ponudbe dal le A.A., ki uveljavlja prednostno pravico pri nakupu kot kmet mejaš ter da prodajalec predmetnega zemljišča ni lastnik zaščitene kmetije. Glede na to je presodil, da so izpolnjeni zakonski pogoji za odobritev predmetne pogodbe za nakup kmetijskega zemljišča. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (drugostopni organ) pa je z odločbo z dne 16. 4. 2008 ob reševanju pritožbe tožeče stranke odpravilo nadomestno odločbo prvostopnega organa z dne 19. 6. 2007 ter zavrglo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopnega organa (z dne 23. 12. 2005). V obrazložitvi navaja, da je iz spisne dokumentacije razvidno, da je prvostopni organ na tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo z dne 23. 12. 2005 (v kateri je le-ta uveljavljal, da bi v predmetnem postopku za odobritev pravnega posla moral imeti položaj stranke, saj je podal izjavo o sprejemu ponudbe, in da bi pri ugotavljanju, kateri izmed obeh sprejemnikov ponudbe ima prednostno pravico do nakupa po ZKZ, moral biti upoštevan) dopolnil postopek s tem, da je tudi tožniku dal možnost udeležbe v postopku, nato pa je izdal nadomestno odločbo z dne 19. 6. 2007, s katero je nadomestil svojo odločbo z dne 23. 12. 2005, in s katero je ponovno odločil, da se predmetna prodajna pogodba odobri. Ker po določbah 243. člena ZUP prvostopni organ nadomestno odločbo lahko izda le v primeru, če je po dopolnitvi postopka rezultat ugotovitvenega postopka tak, da narekuje drugačno odločitev, v nasprotnem primeru pa mora prvostopni organ v skladu z 245. členom ZUP pritožbo odstopiti v reševanje organu druge stopnje, je moral odločbo prvostopnega organa z dne 19. 6. 2007 odpraviti. Glede na to, da so po 2. odstavku 22. člena ZKZ stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi tisti, ki so sprejeli ponudbo skladno z ZKZ, tožnik pa sprejema ponudbe tako ni podal (pač pa glede na njegovo izjavo, dano na ustni obravnavi 4. 6. 2007, le za del predmetne parcele št. 1348, ker naj bi bil v dogovoru z B.B., da sprejem ponudbe za ta preostali del parcele poda B.B.), je tožnikovo pritožbo zoper odločbo o odobritvi pravnega posla zavrgel, saj tožnik po zakonu ni bil upravičen, ker mu ni mogoče priznati položaja stranke v predmetnem postopku odobritve pravnega posla, da jo vloži. Tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev pravil postopka ter nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v postopku za prodajo kmetijskega zemljišča s parcelo št. 1348 v zakonitem roku podal pisno izjavo o sprejemu ponudbe. To dejstvo je razvidno iz obvestila prvostopnega organa z dne 3. 11. 2005, s katerim je prvostopni organ seznanil oba sprejemnika ponudbe, tožnika in A.A., ter prodajalca. Prvostopni organ in drugostopni organ pa tožniku položaja udeleženca v postopku – sprejemnika ponudbe, ne priznavata. Vendar pa je dejstvo, da je ponudbo nepogojno sprejel, razvidno iz njegove izjave o sprejemu ponudbe z dne 15. 10. 2005. Drugostopni organ pa je pri reševanju njegove pritožbe ugotovil le kršitev pravil postopka v zvezi z izdajo nadomestne odločbe s strani prvostopnega organa, ni pa presodil njegovih pritožbenih navedb glede nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava v postopku. Drugostopni organ je odločitev o zavrženju njegove pritožbe zoper odločbo z dne 23. 12. 2005 oprl na izjavo tožeče stranke, dano na zapisnik 4. 6. 2007, kar pomeni, da se opira na dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo odločbe z dne 19. 6. 2007, ki pa je po njegovi odločitvi nezakonita. Upravni organ v postopku ni spoštoval določb 23. člena ZKZ o predkupnih upravičencih pri nakupu kmetijskega zemljišča. Iz obvestila prvostopnega organa z dne 3. 12. 2005 je razvidno, da sta oba sprejemnika ponudbe uveljavljala predkupno pravico na podlagi 2. točke 1. odstavka 23. člena ZKZ; kljub temu pa organ ni postopal po 2. odstavku 23. člena ZKZ, ki določa, kako se pravica do nakupa določi med kmeti, uvrščenimi na isto mesto. Tožnik sodišču predlaga, naj odpravi obe odločbi organa prve stopnje ter odločbo organa druge stopnje in naj ob upoštevanju 23. člena ZKZ odloči o vrstnem redu pravice do nakupa med zainteresiranima sprejemnikoma ponudbe. Tožnik zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi ter razlogih zanjo in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je tožbo kot strankama z interesom poslalo v odgovor tudi A.A. in SKZG, vendar le-ta odgovora na tožbo nista podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali bi tožnik moral biti udeležen v postopku za odobritev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče s parc. št. 1348 k.o. B., ki ga je organ vodil na vlogo A.A. kot kupca po pogodbi, ter v postopku upoštevan kot predkupni upravičenec, kakor je v izjavi o sprejemu ponudbe uveljavljal. Upravna organa tožniku položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v predmetnem postopku odobritve pravnega posla nista priznala iz razloga, ker sta presodila, da tožnik izjave o sprejemu ponudbe ni podal v skladu z ZKZ.

Sodišče se z njunim zaključkom strinja. Po 2. odstavku 22. člena ZKZ (Uradni list RS, št. 55/2003 ZKZ-UPB1) so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom. Prvostopni organ pa je v postopku ugotovil, da je tožnik izjavo o sprejemu ponudbe podal le za del ponujene parcele. Tej ugotovitvi sodišče pritrjuje, saj je ta okoliščina razvidna iz tožnikove pisne izjave o sprejemu ponudbe z dne 15. 10. 2005 (ki je v spisni dokumentaciji ter jo je organ pridobil iz spisne dokumentacije postopka s ponudbo za prodajo predmetnega kmetijskega zemljišča), v kateri tožnik navaja, da je kot kmet mejaš zainteresiran za nakup 590 m2 ponujene parcele, za preostali del pa je zainteresiran mejaš B.B., in jo je tožnik tudi potrdil na ustni obravnavi 4. 6. 2007 (kar izhaja iz zapisnika v spisni dokumentaciji), in sicer da je dal izjavo o sprejemu ponudbe samo za del predmetne parcele ter ne za celotno parcelo, za preostali del parcele pa naj bi po njunem medsebojnem dogovoru izjavo o sprejemu ponudbe podal B.B., česar pa le-ta nato ni storil. V smislu določb ZKZ pa je izjava o sprejemu ponudbe pravilno podana in veljavna, če se v bistvenih elementih sklada s ponudbo (ponudba pa mora po 2. odstavku 20. člena ZKZ kot bistvene sestavine vsebovati podatke o ponujenem kmetijskem zemljišču: parc. št., katastrsko občino, površino in katastrsko kulturo, in ceno za ponujeno zemljišče), tako da se z vsebino, kot izhaja iz ponudbe in izjave o sprejemu ponudbe, lahko sklene pogodba za nakup kmetijskega zemljišča. Tem zahtevam ZKZ pa tožnikova izjava o sprejemu ponudbe (dana le za del površine ponujene parcele) ni zadostila ter ne bi mogla predstavljati podlage za sklenitev pogodbe za nakup ponujene parcele.

Tožnik ob tem ne more zatrjevati, da je sprejel ponudbo nepogojno, kot je bila podana, saj je navedba protispisna. Prav tako se tožnik ne more z uspehom sklicevati na obvestilo prvostopnega organa z dne 3. 11. 2005, v katerem je tožnik naveden kot sprejemnik ponudbe, saj obvestilo, izdano po zaključku postopka s ponudbo (2. odstavek 21. člena ZKZ), ki ima pravno naravo potrdila v smislu 180. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 do 52/02 – tako besedilo zakona je relevantno za obravnavano zadevo), organa v postopku za odobritev pravnega posla ni moglo vezati kot dokaz, pač pa je relevantna dejstva lahko ugotavljal znova; iz dokumentacije postopka s ponudbo namreč ne izhaja, da bi bilo potrdilo izdano po pravilih za ugotovitveni postopek določenih v XII. poglavju ZUP, kot to terja 180. člen tega zakona; tj. po tem, ko bi bila strankam v postopku s ponudbo dana možnost sodelovanja pri ugotavljanju relevantnih dejstev ter možnost izjave o odločilnih dejstvih. Brez podlage pa je tudi tožbena navedba, da bi tožnikova izjava, dana na zapisnik dne 4. 6. 2007, ne mogla biti upoštevana iz razloga, ker je drugostopni organ odpravil kot nezakonito nadomestno odločbo prvostopnega organa z dne 19. 6. 2007, v postopku za izdajo katere je bila ustna obravnava 4. 6. 2007 opravljena, saj nadomestna odločba ni bila odpravljena iz razloga, ker bi bile pri dopolnjevanju postopka ugotovljene kršitve, pač pa, ker uspeh dopolnjenega postopka (ki je pokazal, da tožnikov sprejem ponudbe ni bil pravilen in veljaven) ni dajal podlage za izdajo nadomestne odločbe (3. odstavek 243. člena ZUP), pač pa bi prvostopni organ odločanje o pritožbi moral prepustiti drugostopnemu organu (245. člen ZUP).

Ob okoliščinah, ki so bile v zvezi s tožnikovo izjavo o sprejemu ponudbe za predmetno kmetijsko zemljišče ugotovljene v prvostopnem postopku (prvem in dopolnjenem), da torej ni bila podana pravilno in veljavno, ter tako ne bi mogla biti podlaga za sklenitev veljavne pogodbe, zaradi česar tožnika ni mogoče šteti za sprejemnika ponudbe v smislu določb ZKZ, ter ob upoštevanju citirane določbe 2. odstavka 22. člena ZKZ, da so stranke v postopku odobritve pravnega posla pogodbene stranke in tisti, ki so sprejeli ponudbo v skladu z ZKZ, se sodišče z upravnima organoma strinja, da organ tožnika v postopek za odobritev predmetnega pravnega posla kot stranke ni vključil na zakoniti podlagi. Če pa je bil tožniku zakonito odrečen položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku, neutemeljeno ugovarja tudi, da v postopku za odobritev pravnega posla ni bil upoštevan kot predkupni upravičenec ter prav tako neutemeljeno zatrjuje, da bi moralo biti v postopku na podlagi določb 23. člena ZKZ ugotovljeno, ali ima po teh določbah predkupno pravico tožnik ali kupec A.A..

Ker je po povedanem po presoji sodišča izpodbijana odločba prvostopnega organa pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Stroškovni zahtevek tožnika pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.