Jedro

Tudi prodajalka trgovine, ki je oškodovana s kaznivim dejanjem tatvine, je lahko upravičena, da poda predlog za pregon storilca, če se izkaže, da jo je lastnik trgovine za to pooblastil.

Izrek

Pritožbi državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo obtožni predlog zoper obdolženega, ker trgovina M..., v škodo katere naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje tatvine po členu 211/II in I KZ, ki se preganja na predlog, takšnega predloga ni podala. V spisu naj bi bil le uradni zaznamek o razgovor s prodajalko te trgovine L. Ž., ki je zaposlena pri oškodovanki.

Zoper ta sklep je državna tožilka vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določba kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. V pritožbi navaja, da je L. Ž. poklicala policijo in podala kazensko ovadbo, kar je šteti kot predlog za pregon in da ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da prodajalka oškodovane trgovine ni pristojna za podajo predloga za pregon. S tem pa izpodbija tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje, da ni podan predlog oškodovanca za pregon, je preuranjena. Iz podatkov spisa nedvomno izhaja, da je L. Ž. zaposlena pri oškodovani trgovini M... in da je v tej trgovini delala, ko je opazila, da naj bi obdolženec vzel predmete, navedene v obtožnem predlogu ter zoper neznanega storilca podala tudi kazensko ovadbo.

Če oškodovanec poda kazensko ovadbo, se po drugem odstavku 53. člena ZKP šteje, da je s tem podal tudi predlog za pregon. Prodajalka L. Ž., ki je podala kazensko ovadbo in naknadno v tem svojstvu tudi za oškodovano trgovino M... prevzela stvari, ki so bile najdene pri obdolžencu, pa utegne biti s strani lastnika trgovine M... (kdo je lastnik te pravne osebe, pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo), tudi pooblaščena za vložitev kazenske ovadbe ali predloga za pregon v imenu oškodovane trgovine. Ker tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, se lahko izkaže, da je bil zaključek sodišča prve stopnje, da predloga za pregon ni podala pristojna oseba kot pooblaščena oseba pravne osebe, zmoten. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi državne tožilke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljni postopek.