Jedro

Pritožbeno minimaliziranje teže kaznivega dejanja pa ovrže že sama količina zasežene prepovedane droge in sicer kar 1388 rastlin konoplje, kar je sodišče prve stopnje prav tako temeljito argumentiralo pod točko 8 obrazložitve.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju, po vložitvi obtožnice zoper obdolženega P. P., zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi predloga okrožne državne tožilke, po drugem odstavku 272. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), podaljšal obdolžencu pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Obdolženec se nahaja v priporu od dne 26. 8. 2020 od 11.40 ure dalje.

2. Obdolženčevi zagovorniki s pravočasno pritožbo prvostopenjski sklep izpodbijajo iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Menijo namreč, da ni podana zadostna stopnja utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje ter da pripor ni sorazmeren in neizogibno potreben ukrep. Predlagajo, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obdolžencu pripor odpravi oziroma podrejeno, da ga nadomesti z milejšim ukrepom hišnega pripora ali javljanja na policijski postaji.

3. Obtoženec pritožbenega razloga ni konkretiziral. Polemizira z ugotovitvami prvostopenjskega sodišča ter meni, da bi sodišče moralo uporabiti načelo in dubio pro reo. Zatrjuje, da je bil nasad konoplje last osebe, ki je podala anonimno prijavo. Naznanila ga je le zaradi tega, da bi bil nesposoben za prevzem kmetije. Že iz ovadbe naj bi bilo razvidno, da je v sporu z očetom. Omenja svoj alkoholizem in slabe premoženjske razmere. V nadaljevanju pritožbe obtoženec problematizira policijske postopke ter zanika storitev predmetnega kaznivega dejanja. Sklicuje se tudi na trinajstletno hčer ter stara in bolna starša, za katere vse naj bi moral skrbeti.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Preizkus izpodbijanega sklepa v luči pritožbenih navedb je pokazal, da ni moč pritrditi pritožnikoma pri zavzemanju za spremembo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno zaključilo, da so za podaljšanje pripora še vedno izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ki jih za uporabo tega najstrožjega osebnega omejevalnega ukrepa za preprečitev ponovitvene nevarnosti določata ZKP in Ustava RS. Vse pogoje za podaljšanje pripora je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ustrezno obrazložilo in zato sklep ni obremenjen s pomanjkljivostmi, ki bi predstavljale bistvene kršitve določb kazenskega postopka oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje.

6. V predmetni kazenski zadevi gre najprej ugotoviti, da obdolženčevi zagovorniki pritožbeno zatrjujejo podobne razloge, kot že v predhodni pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora prvega sodišča z dne 23. 9. 2020, opr. št. II Ks 44386/2020, ki jo je zavrnilo višje sodišče s sklepom z dne 1. 10. 2020, opr. št. I Kp 44386/2020. Tedaj sta obe sodišči nazadnje ocenili, da je utemeljen sum storitve očitanega kaznivega dejanja pri obdolžencu podan. Od tega zadnjega odločanja o priporu pa se do dneva vložitve obtožnice 16. 10. 2020 v zvezi z zahtevanim dokaznim standardom ni pojavila nobena nova okoliščina, ki bi ugotovitve obeh sodišč kakorkoli omajala ali celo ovrgla. Na bistveni argument obeh pritožnikov in sicer, da naj se tekom preiskave ne bi potrdilo, da naj bi bil storilec obravnavanega kaznivega dejanja ravno obdolženec, je sodišče prve stopnje ustrezno odgovorilo pod točko 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko je temeljito in analitično ocenilo vse izvedene dokaze ter vzpostavilo povezavo med kaznivim dejanjem in obdolžencem kot utemeljeno osumljenim storilcem. Zaslišane priče M. V., J. D., S. L., M. J. so ugotovitve o obstoju utemeljenega suma podkrepile. Obdolženčev oče R. P. je pred zaslišanjem 9. 9. 2020 izkoristil pravno dobroto in preiskovalnemu sodniku podal izjavo, da zoper sina ne bo pričal. Rezultati preiskave bioloških sledi obdolženca sicer res neposredno ne povezujejo z nekaterimi zaseženimi predmeti, njegovo povezavo z zaseženo prepovedano drogo pa je prvo sodišče uspešno utemeljilo na podlagi dejstva, da je bil nasad s 1388 rastlinami konoplje odkrit le 40 metrov od gospodarskega poslopja domačije, na kateri živi obdolženi, da je bilo pri hišni preiskavi najdenih več revij z navodili za gojenje konoplje, PVC vrečka z delci posušene rastline zeleno rjave barve, posušena rastlina je bila najdena v niši nad balkonom, v gospodarskem poslopju so na ogradi visele PVC in žičnate vrvice primerne za sušenje rastlin, na tleh se je nahajalo več lončkov za presajevanje rastlin. Iz obdolženčeve pritožbe gre sicer razbrati namig, da naj bi s predmetnim nasadom bil povezan njegov oče, kar pa ne potrjuje noben od doslej pridobljenih dokazov. Glede na navedeno sodišče druge stopnje znova ocenjuje, da tekom preiskave pridobljeni dokazi izkazujejo večjo verjetnost, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje kot pa, da ga ni. Zagovor o slabem zdravstvenem stanju, ki naj bi obdolžencu onemogočalo storitev predmetnega kaznivega dejanja, gre šteti kot obliko obrambe, ki jo bo sodišče lahko dokazno preizkusilo tekom nadaljnjega postopka.

7. Neutemeljeni so očitki obrambe, ki se nanašajo na presojo pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pod točko 8 navedlo in tudi ocenilo vse tiste okoliščine, ki potrjujejo obstoj navedene nevarnosti. To velja tako za objektivne kot subjektivne okoliščine. Po zagovorniku izpostavljena okoliščina, da je bil nasad konoplje požet in rastline zasežene, nikakor ne pomeni, da je obdolženčeva ponovitvena nevarnost zato izključena. Ne gre spregledati dejstva, da je bil obdolženec že dvakrat pravnomočno obsojen zaradi istovrstnega kaznivega dejanja. Pritožbeno minimaliziranje teže kaznivega dejanja pa ovrže že sama količina zasežene prepovedane droge in sicer kar 1388 rastlin konoplje, kar je sodišče prve stopnje prav tako temeljito argumentiralo pod točko 8 obrazložitve. Protislovne so tudi navedbe obdolženca, ko na eni strani zatrjuje, da je bil pred priprtjem vsakodnevno alkoholiziran in nesposoben za delo na nasadu, po drugi pa, da je dolžan skrbeti za 13 letno hčer in bolna starša. 8. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pod točko 9 ustrezno argumentirana neogibnost pripora za varnost ljudi, ki jo sodišče presoja skladno z ustavnim načelom sorazmernosti in ki zagotavlja, da poseg obdolženčevo prostost ne bo hujši kot je nujno potrebno za zavarovanje dobrine, ki naj se s posegom zavaruje. Iz obrazložitve sklepa določno izhaja, da je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode in da te nevarnosti ni mogoče odpraviti s kakšnim milejšim ukrepom kot npr. hišnim priporom za katerega se zavzemajo pritožniki. V zvezi s primernostjo slednjega ukrepa je prvo sodišče pravilno izpostavilo, da je obdolženec v kazenskem postopku prav zaradi utemeljenega suma, da je prepovedano drogo gojil na naslovu svojega bivališča. Javljanje na policijski postaji po 195.b členu ZKP pa je lahko alternativa le priporu odrejenemu iz begosumnosti, ne pa tudi iz ponovitvene nevarnosti.

9. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožb ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbi obdolženca in njegovih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeni.

10. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.