Jedro

V tem primeru je terjatev tožeče stranke po svoji naravi regresna terjatev. To jasno in nedvoumno izhaja iz opisa okoliščin v Opombi 16 osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Regresna terjatev v času prijave sploh še ni nastala, zato jo je tožeča stranka v stečajni postopek prijavila kot pogojno. Nastala bo (če bo) šele v prihodnosti na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravila tožeča stranka (upnica) po začetku stečajnega postopka (s plačilom iz vrednosti svoje nepremičnine), s čimer bo šele pridobila regresno terjatev do stečajnega dolžnika.

Izpolnitev razveznega pogoja po svoji vsebini pomeni prenehanje že obstoječe terjatve. Terjatev, ki ne obstoji, pa ne more prenehati. Razlaganje regresne terjatve zastavnega dolžnika, ki še ni nastala, kot terjatve, ki nasproti glavnemu dolžniku preneha, ko zastavni dolžnik plača upniku dolg glavnega dolžnik, je pravno nevzdržno in taka odločitev bi bila nična. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek.

Izrek

I. Pritožba proti I. točki izreka izpodbijane sodbe se zavrne in se v tem delu izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožbi proti II. in III. točki izreka izpodbijane sodbe se ugodi in se izpodbijana sodba v tem delu razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke za ugotovitev obstoja njene terjatve do stečajnega dolžnika K., d. o. o. - v stečaju (v nadaljevanju: stečajni dolžnik), preizkušeno pod zaporedno številko 34 Popravka osnovnega seznama preizkušenih terjatev z dne 23. 1. 2018 ter v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 7. 6. 2018, ki je del sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih pravic z dne 4. 10. 2018 v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom, in sicer pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če bo v skladu z določili Pogodbe o prevzemu dolga po pogodbi o deviznem kreditu v državi reg. št. 0000-2003 in Dodatka 1 k navedeni pogodbi ter Pogodbi o zastavi nepremičnin z dne 15. 7. 2018, upnik, tj. tožeča stranka, kot zastavitelj poravnal obveznosti do upnika L., d. o. o. prej Banka d. d. (I. točka izreka). Podredni tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja iste terjatve tožeče stranke do stečajnega dolžnika kot v primarnem tožbenem zahtevku pod odložnim pogojem, ki se uresniči, v primeru nastopa enakih okoliščin kot so opredeljene v primarnem tožbenem zahtevku, pa je zavrglo (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 8.437,00 EUR (III. točka izreka). Pojasnilo je, da regresna terjatev tožeče stranke še ni nastala. Zato je zavrnilo zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve pod razveznim pogojem. V okviru podrejenega zahtevka pa je pojasnilo, da je o tej terjatvi stečajno sodišče že pravnomočno odločilo s sklepom o preizkusu terjatev in gre torej v tem delu za odločanje o že pravnomočno razsojeni stvari.

2. Proti izpodbijani sodbi je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Proti odločitvi o primarnem tožbenem zahtevku se je pritožila le iz previdnosti. V zvezi s podrednim tožbenim zahtevkom pa je sodišču prve stopnje očitala, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je pri odločitvi preveč teže namenilo v končnem seznamu preizkušenih terjatev zmotno navedeni pravni kvalifikaciji pogoja, namesto da bi kot bistven upoštevalo konkreten opis okoliščin, ki predstavljajo uresničitev pogoja. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugotovi obstoj prerekane terjatve. Podrejeno pa je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevala je povračilo svojih pritožbenih stroškov.

3. Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožeča stranka je kot upnica v stečajnem postopku prijavila pogojno regresno terjatev v višini 1.851.073,70 EUR pod odložnim pogojem, če Banka d. d. (sedaj L., d. o. o., v nadaljevanju zastavni upnik oziroma tožena stranka) uveljavi svojo zastavno pravico na upnikovi nepremičnini, ki je bila zastavljena za dolg stečajnega dolžnika. Tožeči stranki je bila prijavljena terjatev v skupnem znesku 1.851.073,70 EUR (zap. št. 34 v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 7. 6. 2018, PD 743, objavljen 5. 10. 2018) s strani upravitelja priznana z obrazložitvijo v Opombi št. 16, da se terjatev upnika (tožeče stranke) prizna pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če bo upnik kot zastavitelj v skladu z določili Pogodbe o prevzemu dolga po pogodbi o deviznem kreditu v državi reg. št. 0000-2003 in Dodatka 1 k navedeni pogodbi ter Pogodbi o zastavi nepremičnin z dne 15. 7. 2008, poravnal obveznosti stečajnega dolžnika do zastavnega upnika. Terjatev tožeče stranke je prerekala zastavna upnica - tožena stranka. Tožeča stranka je zato vložila tožbo za ugotovitev njene pogojne regresne terjatve.

6. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bil na podlagi pritožbe zastavne upnice2 zoper sklep o preizkusu terjatev z dne 4. 10. 2018 (PD 776), glede terjatev in ločitvenih pravic pod zaporednimi številkami 6, 8, 9 in 10 izdan nadomestni sklep o preizkusu terjatev z dne 14. 5. 2019 (PD 840), ki je bil objavljen 14. 5. 2019. Ob tem je bil objavljen tudi popravljen končni seznam preizkušenih terjatev, pri čemer pa so se popravki nanašali le na terjatve in ločitvene pravice zastavne upnice pod zaporednimi številkami 6, 8, 9 in 10. 7. Skladno z določilom drugega odstavka 296. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP)3 mora upnik, ki je odgovoren za obveznost stečajnega dolžnika kot solidarni sodolžnik, porok ali zastavitelj, v stečajnem postopku prijaviti tudi svojo morebitno regresno terjatev, ki do začetka stečajnega postopka še ni nastala, pod odložnim pogojem, da bo na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku stečajnega postopka, pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika. V prijavi terjatev mora v tem primeru upnik določno opisati okoliščine katerih nastanek pomeni uresničitev odložnega pogoja, s katerim je povezana terjatev (5. točka drugega odstavka 60 člena ZFPPIPP). Ni torej treba, da upnik opredeli pogoj kot razvezni ali odložni, temveč je dovolj, da v prijavi pojasni okoliščine in položaj stečajnega dolžnika, ki pogoj pojasnjujejo.4

8. O priznanju ali prerekanju terjatev se upravitelj izreče tako, da sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev, v katerem za vsako terjatev navede, ali jo priznava ali pa prereka (prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP). Če je upnik terjatev prijavil kot pogojno terjatev, mora upravitelj v seznam vnesti tudi podatke iz 5. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Torej tudi stečajnemu upravitelju ni treba, da v primeru prijavljene pogojne terjatve opredeli pogoj kot razvezni ali odložni. Zadostuje, da v osnovni seznam preizkušenih terjatev vnese opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev pogoja, s katerim je povezana terjatev.

9. V tem primeru je v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev pogoja, s katerim je povezana prijavljena pogojna regresna terjatev tožeče stranke, pravilen. Skladen je z opisom vsebovanim v prijavi terjatve. Iz opisa okoliščin jasno in nedvoumna izhaja, kdaj, pod katerim pogojem, bo prijavljena terjatev upnika (tožeče stranke) do stečajnega dolžnika nastala.5 Le zmotna pravna kvalifikacija pogoja stečajnega upravitelja v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev (navedba razvezni namesto odložni pogoj), ki je nato povzeta tudi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, pa sama po sebi ne more spremeniti pravne narave pogoja.6 Za presojo, ali je prijavljena terjatev pod odložnim ali razveznim pogojem je namreč bistven opis okoliščin nastanek katerih pomeni uresničitev pogoja, s katerim je povezana terjatev in ne sama navedba pravne kvalifikacije pogoja.

10. Glede na pojasnjeno bi zadostovalo, če bi tožeča stranka v tem postopku zahtevala ugotovitev, svoje terjatve pod pogojem, ki se uresniči, če bo upnik kot zastavitelj v skladu z določili Pogodbe o prevzemu dolga po pogodbi o deviznem kreditu v državi reg. št. 0000-2003 in Dodatka 1 k navedeni pogodbi ter Pogodbi o zastavi nepremičnin z dne 15. 07. 2008, poravnal obveznosti stečajnega dolžnika do zastavnega upnika. Ker pa je tožeča stranka v tem primeru zaradi zmote stečajnega upravitelja pri opredelitvi pravne kvalifikacije pogoja primarno zahtevala ugotovitev svoje terjatve pod razveznim pogojem, podredno pa še pod odložnim pogojem, je pritožbeno sodišče sledilo zahtevkoma tožeče stranke.

11. Pogojna terjatev je terjatev, katere nastanek ali prenehanje je odvisno od negotovega dejstva (59. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ).7 Če je terjatev povezana z odložnim pogojem, terjatev nastane, ko se uresniči odložni pogoj. Če je terjatev povezana z razveznim pogojem, terjatev preneha, ko se uresniči razvezni pogoj. V primeru pogojne regresne terjatve je terjatev do glavnega (stečajnega) dolžnika lahko povezana le z odložnim pogojem (drugi odstavek 296. člena ZFPPIPP).

12. V tem primeru je terjatev tožeče stranke po svoji naravi regresna terjatev. To jasno in nedvoumno izhaja iz opisa okoliščin v Opombi 16 osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Regresna terjatev v času prijave sploh še ni nastala, zato jo je tožeča stranka v stečajni postopek prijavila kot pogojno. Nastala bo (če bo) šele v prihodnosti na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravila tožeča stranka (upnica) po začetku stečajnega postopka (s plačilom iz vrednosti svoje nepremičnine), s čimer bo šele pridobila regresno terjatev do stečajnega dolžnika.

13. Izpolnitev razveznega pogoja po svoji vsebini pomeni prenehanje že obstoječe terjatve. Terjatev, ki ne obstoji, pa ne more prenehati. Razlaganje regresne terjatve zastavnega dolžnika, ki še ni nastala, kot terjatve, ki nasproti glavnemu dolžniku preneha, ko zastavni dolžnik plača upniku dolg glavnega dolžnik, je pravno nevzdržno in taka odločitev bi bila nična. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek.

14. Glede na navedeno pritožbeni očitki proti odločitvi sodišča prve stopnje v I. točki izreka izpodbijane sodbe niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v tem delu ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo proti I. točki izreka izpodbijane sodbe kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo v tem delu potrdilo (353. člen ZPP).

15. Kot je že bilo pojasnjeno (glej 9. točko te obrazložitve) pravna kvalifikacija pogoja v sklepu o preizkusu terjatev pravne narave regresne terjatve ne more spremeniti. Navedba napačne pravne kvalifikacije v opombi je zato nepomembna. S tem, ko je upnik (pritožnik) v prijavi terjatve pojasnil okoliščine nastanek katerih pomeni uresničitev pogoja, s katerim je povezana prijavljena pogojna regresna terjatev tožeče stranke in je slednje upravitelj povzel v osnovni seznam preizkušenih terjatev je podal zadostne trditve glede glede terjatve in okoliščin, ki pomenijo izpolnitev pogoja.

16. Upoštevajoč pojasnjeno je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zavzelo napačno materialnopravno stališče, da bi nepravilnost stečajnega upravitelja pri opredelitvi pravne kvalifikacije pogoja, moral upnik uveljavljati z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev (prvi odstavek 62. člena ZFPPIPP).8 Stečajni upravitelj je vse bistvene podatke o prijavljeni pogojni regresni terjatvi v osnovni seznam preizkušenih terjatev pravilno vnesel, zmotno je le pravno kvalificiral vrsto pogoja. Zato tožeča stranka v z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev niti ne bi uspela.9 Posledično je zmotno stališče sodišče prve stopnje, da je stečajno sodišče s sklepom o preizkusu terjatev že pravnomočno odločilo o neobstoju pogojne regresne terjatve tožene stranke. Za presojo pravne narave pogoja so namreč bistvene okoliščine nastanek katerih pomeni uresničitev pogoja, s katerim je povezana prijavljena terjatev in ne sama pravna kvalifikacija pogoja. Ta skladno z določilom 5. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP niti ni obvezna sestavina prijavljene terjatve in niti osnovnega seznama preizkušenih terjatev.

17. Le dejstvo, da je upravitelj v osnovnem seznamu zmotno pravno kvalificiral pogoj (razvezni namesto odložni), kar je bilo povzeto tudi v končni seznam preizkušenih terjatev, pri čemer kot je že pojasnjeno to ni okoliščina, ki bi jo tožeča stranka lahko v stečajnem postopku sanirala z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, ne more biti tožeči stranki odvzeto sodno varstvo. Bistvene za presojo so določno navedene okoliščine, ki predstavljajo uresničitev pogoja. Te pa izhajajo tako iz prijave terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku kot tudi iz osnovnega in končnega seznama preizkušenih terjatev. Glede na navedeno ni nobenega dvoma ugotovitev obstoja katere pogojne regresne terjatve tožeča stranka zahteva v tem postopku in niti pod kakšnim pogoji bo ta terjatev do stečajnega dolžnika nastala.

18. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da odločanje o podrejenem zahtevku predstavlja odločanje o pravnomočno že odločeni stvari ni presojalo pravno odločilnih dejstev v zvezi z (ostalimi) ugovori tožene stranke glede obstoja in višine pogojne regresne terjatve. Zato so ostala vsa pravno odločilna dejstva v zvezi obstojem in višino pogojne regresne terjatve, neugotovljena.

19. Pritožbeno sodišče ni moglo samo odpraviti pomanjkljivosti neugotovljenega dejanskega stanja, ki je bilo posledica ugotovljenih nepravilnosti. To pa zato, ker se sodišče prve stopnje ni v ničemer opredelilo do pravno odločilnih dejstev v zvezi z obstojem in višino pogojne regresne terjatve.

20. Tako bi šele pritožbeno sodišče prvič ugotavljalo dejansko stanje v zvezi s prej navedenimi pravno odločilnimi dejstvi, kar ne bi pomenilo le dopolnitve dokaznega postopka (355. člen ZPP), pač pa njegovo celotno izvedbo. Takšno postopanje pritožbenega sodišča pa bi lahko pomenilo poseg v strankino ustavno pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS)10 in s tem rušilo načelo dvostopenjskega sojenja (predvsem glede ugotavljanja celotnega dejanskega stanja). Ob tehtanju strankine pravice do pritožbe s pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pritožbeno sodišče ni odločilo v korist slednje po drugem odstavku 355. člena ZPP. Tožba je bila namreč vložena 6. 11. 2018, sodišče je tekoče vodilo postopek in je odločilo o tožbenem zahtevku tožeče stranke 13. 10. 2020. 21. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP).

22. Napotki za novo sojenje so navedeni v prejšnjih točkah te obrazložitve (tretji odstavek 360. člena ZPP).

23. Odločitev o stroških je skladno s četrtim odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločitev.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 2 Zastavna upnica se je proti sklepu o preizkusu terjatev, katerega del je tudi končni seznam preizkušenih terjatev z dne 7. 6. 2018, PD 743 pritožila le delno, in sicer le glede njenih terjatev pod zaporednimi številkami 6, 8, 9 in 10 (glej pritožbo upnice z dne 19. 10. 2018, PD 785 v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom, St 000/2014). 3 Ur. l. RS, št.: 126/2007 in naslednji. 4 Primerjaj: VS RS III Ips 47/2017 z dne 24. 4. 2018. 5 To je: če bo upnik kot zastavitelj v skladu z določili Pogodbe o prevzemu dolga po pogodbi o deviznem kreditu v državi reg. št. 0000-2003 in Dodatka 1 k navedeni pogodbi ter Pogodbi o zastavi nepremičnin z dne 15. 7. 2008, poravnal obveznosti stečajnega dolžnika do zastavnega upnika. 6 Primerjaj VSRS sklep VIII Ips 195/2006 z dne 19. 12. 2006. 7 Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji. 8 Primerjaj: VSL sklep Cst 25/2021 z dne 3. 2. 2021. 9 Prav tam. 10 Ur. l. RS, št.: 33/1991 in naslednji.