Jedro

Ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP za postopek osebnega stečaja, če dolžnik nima ne premoženja ne dohodkov, iz katerih bi bilo možno zagotoviti poplačilo upnikov, saj niso izpolnjeni pogoji za uvedbo osebnega stečaja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja. V obrazložitvi navaja, da je pri presoji dodelitve BPP po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Iz tožnikove prošnje za BPP in podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc izhaja, da je tožnik brezposeln in nima nobenega premoženja. Namen postopka osebnega stečaja je po 382. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v tem, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Ker tožnik nima premoženja in ne prejema dohodkov, ki bi omogočili vsaj delno poplačilo njegovih upnikov, namen osebnega stečaja ne bi bil dosežen, temveč bi nastali le stroški postopka. Stečajna masa je dejanska predpostavka za začetek stečajnega postopka, če stečajne mase ni, pa sodišče takega postopka sploh ne začne. Glede na to postopka osebnega stečaja ni razumno začenjati, tako da tožniku zaradi uvedbe postopka tudi ne more biti dodeljena BPP.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da ugotovitev toženke, da nima premoženja, ne drži. Iz naslova odškodnine ima namreč terjatev zoper Zavarovalnico ... d.d., zoper katero je že vložil odškodninsko tožbo, pravice pa so sestavni del premoženja pravne ali fizične osebe. Ker mu ni bila odobrena BPP, v postopku osebnega stečaja ne more uveljaviti instituta odpusta obveznosti, kar pomeni, da bodo upniki nanj prežali do njegove smrti. V takem brezizhodnem položaju ne vidi nobene perspektive zase in za svojo družino. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in tožnici naloži, naj izda odločbo, s katero bo ugodila njegovi prošnji za BPP, poleg tega pa naj ji naloži tudi plačilo stroškov upravnega spora. Prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da zgolj vložitev odškodninske tožbe zoper zavarovalnico ne zadostuje za ugotovitev, da tožnik razpolaga s premoženjem oziroma pravicami za vsaj delno poplačilo svojih upnikov, saj bi bila podlaga za takšno ugotovitev šele pravnomočna sodba, s katero bi bila tožniku priznana odškodnina. Glede tožnikovih navedb o možnosti za uveljavitev odpusta obveznosti meni, da bo v primeru, če bo prišel do kakršnegakoli premoženja ali če bo pričel prejemati dohodke, imel znova možnost vložiti predlog za osebni stečaj. Ne glede na to pa tožnik, ki je po listinah v spisu močno zadolžen, ni brez pravnega varstva, saj zakoni določajo, kateri dohodki in premoženje, ki omogočajo preživetje, so izvzeti iz izvršbe. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Kot pravilno navaja toženka, ZBPP v 24. členu pri odločanju o dodelitvi BPP kot pogoj določa tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati (…). Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva (med drugim) očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Navedena pravna ureditev organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Glede na zakonsko besedilo mora iz razlogov, ki jih organ navede, izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled. Takih kriterijev za presojo ustreznosti obrazložitve se v celoti drži tudi upravnosodna praksa (prim. npr. sodbe Upravnega sodišča RS II U 209/2011, II U 324/2011 in I U 924/2011).

Dejanska okoliščina, na katero je tožena stranka v obravnavani zadevi oprla svojo odločitev, je, da tožnik nima nobenega premoženja ali dohodkov, iz katerih bi bilo mogoče zagotoviti vsaj delno poplačilo upnikov. Ta ugotovitev toženke temelji na podatkih, ki jih je v postopku za dodelitev BPP pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo podal tožnik sam (prvi odstavek 20. člena ZBPP), toženka pa jih je v skladu z zakonom tudi preverila (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Med temi podatki ni navedbe o kakršnem koli odškodninskem zahtevku zoper Zavarovalnico ...

Po tretjem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Tožnik v tožbi ne navaja, da ne bi imel možnosti terjatve zoper Zavarovalnico ... navesti že v upravnem postopku. Še več, po navedeni določbi ZBPP je bila to tudi njegova dolžnost, na katero je bil ustrezno opozorjen na obrazcu, na katerem je vložil svojo prošnjo za dodelitev ZBPP (listovna št. 1 upravnega spisa). Poleg tega se sodišče strinja s stališčem toženke, izraženem v odgovoru na tožbo, da zgolj vložena tožba ne more predstavljati premoženja, iz katerega bi bilo mogoče zagotoviti vsaj delno poplačilo upnikov.

Toženka se pri svoji presoji, da iz navedenega razloga ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, opira na določbo prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP in sodno prakso. Po navedeni zakonski določbi se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Sodišče se strinja s stališčem toženke, da to pomeni, da v primeru, če dolžnik nima ne premoženja ne dohodkov, iz katerega bi bilo možno zagotoviti poplačilo upnikov, niso izpolnjeni pogoji za uvedbo osebnega stečaja. Da je obstoj stečajne mase dejanska predpostavka za uvedbo postopka osebnega stečaja, izhaja tudi iz sodne prakse na civilnopravnem področju (prim. npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 20/2011).

Gre torej za temeljno načelo postopka osebnega stečaja, ki je uzakonjeno v nedvoumni zakonski določbi, z njim pa se povsem ujema tako civilna, kot tudi upravnosodna praksa. Po presoji sodišča zato odločitev toženke ustreza kriteriju iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem mora biti pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem, torej na prvi pogled spoznavnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Iz navedenih razlogov je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa se strinja tudi z navedbami toženke v odgovoru na tožbo, da je postopek odpusta obveznosti, ki ga želi doseči tožnik, vezan na uvedbo osebnega stečaja (397. člen ZFPPIPP), zato ga tožnik ne more doseči, če niso izpolnjeni pogoji za uvedbo osebnega stečaja. Poleg tega so njegove pravne koristi v trenutnem položaju varovane z zakonodajo, ki preprečuje izvršbo na dohodkih in premoženju, potrebnih za preživetje.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

Glede tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse v tej zadevi sodišče pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.