Jedro

Določba prvega odstavka 10. člena Pravilnika, ki pogojuje priznanje lastnosti "izjemnosti" dosežka z objavo v vzajemni bazi podatkov COBBIS do 1. oktobra je nezakonita, saj takšna omejitev ne izhaja iz zakonskih norm ZŠtip-1 in omejuje pravico do štipendije. Sodišče je uporabo prvega odstavka 10. člena Pravilnika pravilno spregledalo in uporabilo exceptio illegalis.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke št. ... z dne 30. 4. 2018 (pravilno 2020) in št. ... z dne 30. 12. 2019, ugotovilo, da tožeča stranka izpolnjuje pogoje za dodelitev Zoisove štipendije za študijsko leto 2019/2020 in da je v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe tožena stranka tožeči stranki dolžna izdati odločbo o dodelitvi, višini in izplačevanju Zoisove štipendije za študijsko leto 2019/2020. 2. Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ker pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih upravnih odločb ni uporabilo določil Pravilnika. Zmotno je menilo, da Pravilnik v prvem odstavku 10. člena določa dodatni pogoj za priznanje pravice. Pravilnik v prvem odstavku 10. člena ne določa dodatnega pogoja za priznanje pravice, temveč v skladu s 1. členom Pravilnika določa le natančnejšo opredelitev izjemnih dosežkov, na kar napotuje četrti odstavek 24. člena ZŠtip-1. Glede na hierarhijo upravnih aktov je podana pravna podlaga za konkretizacijo potrebnega načina objave, znanstveno raziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka in načina točkovanja. Pravilnik podrobneje opredeljuje vsakega od, v prvem odstavku 24. člena ZŠtip-1 naštetih izjemnih dosežkov, in določa način njihovega točkovanja. Zgolj z uporabo določb ZŠtip-1 brez konkretizacije izjemnih dosežkih in meril za točkovanje v Pravilniku, ni mogoče uspešno uresničevanje določb štipendijske zakonodaje, ki se nanašajo na dodelitev Zoisove štipendije. Brez upoštevanja določb Pravilnika tožnikove objave sploh ni mogoče ovrednotiti s točkami in tudi iz tega razloga ni mogoče preveriti izpolnjevanja pogojev za pridobitev Zoisove štipendije. Sam dosežek kot tak, objava priznanje nagrada, 1. oziroma 2. mesto na tekmovanju, sam po sebi nima nobenega pravnega učinka in ne zagotavlja pridobitve Zoisove štipendije. Ustreznost uveljavljanja dosežkov se ob izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev štipendije ocenjuje v okviru vsakega javnega razpisa posebej glede na to, ali priznanje oziroma tekmovanje, na katerem je bilo doseženo, izpolnjuje pogoje, predpisane z ZŠtip-1 in merila, podrobneje določena s Pravilnikom. Nekatera priznanja oziroma tekmovanja tako v določenih letih izpolnjujejo pogoje, v drugih pa ne. Uveljavljanje ustreznega izjemnega dosežka za izpolnjevanje pogojev za pridobitev Zoisove štipendije je odvisno od rangiranja vlagateljev glede na število vlog in višino sredstev, razpoložljivih za podelitev. Razvrstitev vlagateljev je na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZŠtip-1 določena v 16. členu Pravilnika. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da izjemni dosežek nastane z dnem, ko je znanstveni prispevek, objavljen v Zborniku ali v znanstveni ali strokovni publikaciji, ne glede na to, ali je bil prispevek v vzajemno bazo podatkov COBBIS, vpisan po začetku šolskega oziroma študijskega leta za katerega vlagatelj vlaga Zoisovo štipendijo. Vlagatelj za dodelitev Zoisove štipendije za posamezno šolsko oziroma študijsko leto lahko uveljavlja le tiste izjemne dosežke, ki jih je dosegel pred začetkom šolskega oziroma študijskega leta, za katerega uveljavlja Zoisovo štipendijo. Študenti pred 1. oktobrom. Tega pogoja sodišče prve stopnje sicer ne problematizira, vendar pri tem nepravilno kot izjemni dosežek šteje že objavo prispevka v Zborniku konference. Takšno vrednotenje izjemnega dosežka je presplošno. Objava prispevka v vzajemno bazo podatkov COBBIS je za ovrednotenje izjemnega dosežka bistvena, ne le zaradi preverjanja pogoja pravočasnosti objave, temveč tudi zaradi ustrezne kategorizacije dela, ki se opravi v skladu s specifikacijo, objavljeno v tipologiji. Tipologija, na katero se sklicuje Pravilnik, določa, katera dela so strokovna oziroma znanstvena. Da ima lahko neko delo kategorizacijo strokovno oziroma znanstveno delo, mora biti objavljeno kot delo v znanstveni reviji z ustreznim recenzentskim postopkom ali v strokovni reviji ali v Zborniku ali pa mora iziti kot recenzirana samostojna znanstvena ali strokovna monografija. Med strankama ni bilo sporno, da je tožnik za študijsko leto 2019/2020 kot izjemni dosežek uveljavljal objavo soavtorskega znanstvenega prispevka na konferenci z naslovom "A.", ki je bil v vzajemno bazo podatkov COBBIS v skladu s tipologijo vpisan kot tip dela ... - objavljeni znanstveni prispevek na konferenci - in kot tak ustrezen. Vendar je bil zadevni prispevek v vzajemno bazo podatkov COBBIS nesporno vpisan šele 4. 10. 2019, s čimer ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZŠtip-1 v povezavi s prvim odstavkom 10. člena Pravilnika. Povsem nepomembno je, ali je imel tožnik vpliv na vpis oziroma njegov zamik v bazo COBBIS. Tožnik v Zborniku B., v katerem je objavljen uveljavljani prispevek, tudi ni vpisan kot avtor oziroma soavtor. Vpis samega znanstvenega prispevka na konferenci z zgoraj citiranim naslovom, vzajemno bazo podatkov COBBIS je za ovrednotenje prispevka kot izjemnega dosežka tako bistven tudi zaradi izkazovanja avtorstva tožnika. Pogoji za uveljavitev Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2019/2020 so bili za vse vlagatelje enaki. Tožena stranka je v celoti sledila načelu enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, ki ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi izvršilno in sodno vejo oblasti. Naslovno sodišče je prvi narok opravilo dne 19. 2. 2021 in hkrati zaključilo glavno obravnavo. Dne 24. 2. 2021 je organ prve stopnje, na podlagi tožnikove vloge za študijsko leto 2020/2021, izdal odločbo št. ..., na podlagi katere je tožnik z uveljavljanjem istega dosežka kot ga je tožnik uveljavljal za študijsko leto prej priznal Zoisovo štipendijo za leto 2020/2021. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Ur. l. RS, št. 80/20) določa, da vlagatelj vloge v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 uveljavlja znanstveno raziskovalno nalogo, ali znanstveni prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji ali Zborniku, objavljeno v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020. Slednje le potrjuje, da gre pri zadevnem izjemnem dosežku za izjemni dosežek iz šolskega oziroma študijskega leta 2019/2020 in da ga tako za pridobitev Zoisove štipendije za to isto študijsko leto 2019/2020 ni mogoče uveljaviti. Nenazadnje izrek izpodbijane sodbe nasprotuje sam sebi, saj je sodišče prve stopnje v II. točki izreka ugotovilo, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev Zoisove štipendije v študijskem letu 2019/2020, nato pa je v III. točki izreka toženi stranki v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe naložilo, da odloči o dodelitvi, višini in izplačevanju Zoisove štipendije za študijsko leto 2019/2020. Takšen izrek je sam s seboj v nasprotju, saj je sodišče prve stopnje tožnikovo upravičenost do Zoisove štipendije ugotovilo že samo, zato ni imelo nikakršne podlage, da odločitev o dodelitvi štipendije naloži še toženi stranki. Sodba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku nadalje ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadalj. ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti katerekoli druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jo izpostavlja tožeča stranka.

5. V predmetni zadevi je presojana dokončna odločitev tožene stranke o izpolnjevanju pogojev za dodelitev Zoisove štipendije za študijsko leto 2019/2020. Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka izpolnjuje zahtevane pogoje za priznanje štipendije, zato je toženi stranki naložila izdati odločbo o dodelitvi, v višini izplačevanja Zoisove štipendije za študijsko leto 2019/2020. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno vprašanje, ali je pravilna materialnopravna odločitev sodišča, da je potrebno pri presoji izpolnjevanja pogoja za dodelitev Zoisove štipendije za študijsko leto 2019/2020 upoštevati samo določilo 24. člena Zštip-1.1

6. Uveljavljana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da izrek nasprotuje sam sebi, ker je sodišče v II. točki izreka ugotovilo izpolnjenost pogoja za priznanje Zoisove štipendije v študijskem letu 2019/2020, v III. točki pa ponovilo, da mora o tem odločiti tožena stranka, ko bo odločala tudi o višini in izplačevanju priznane štipendije, ni podana. Iz izreka II. in III. točke je res razvidno, da je sodišče hkrati ugotovilo obstoj pogojev za priznanje pravice do Zoisove štipendije v letu 2019/2020, hkrati pa odločanje o tem med drugim naložilo toženi stranki. A vendar je iz celotnega izreka, kot tudi predvsem iz obrazložitve sodbe razvidno, da je pri odločitvi, da mora o dodelitvi Zoisove štipendije odločiti tožena stranka, hkrati pa ugotovilo izpolnjenost pogojev za priznanje štipendije, prišlo do lapsusa. Očitna pisna napaka očitno ni nastala zaradi neznanja, ampak trenutne raztresenosti in gre očitno za spodrsljaj. Upoštevne napake, ki se nanašajo na izrek in ki zapadejo pod 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP morajo povzročiti, da je sodba v celoti oziroma v nerazumljivem ali protislovnem delu neučinkovita, zaradi nedoločnosti, nerazumljivosti ali protislovnosti, ker ni mogoče dognati njene prave vsebine. V predmetni zadevi pa po oceni pritožbenega sodišča ne gre za tak primer. Iz celotne sodbe je jasno razvidno, da obstojijo pogoji za priznanje uveljavljane Zoisove štipendije v letu 2019/2020, pri čemer je sodišče v 9. točki obrazložitve sodbe izrecno navedlo, da glede na dejstvo, da samo nima dostopa do vseh uradnih evidenc s podatki, od katerih je odvisna višina Zoisove štipendije in razpolaga z ustreznim računalniškim programom, mora o višini in izplačevanju odločiti tožena stranka. Sodišče je toženi stranki dejansko naložilo le izdajo odmerne odločbe. Ker ne gre za primer, ko sama obrazložitev ne bi omogočala nedvoumne razjasnitve, kaj je hotelo sodišče s svojim izrekom izreči, je neutemeljen pritožbeni ugovor tožene stranke v tej smeri.

7. Ob bistveni in pravilni ugotovitvi, da je tožeča stranka na podlagi sodelovanja na slovenski sekciji C. s strani fakultete D., UniverzeE., ki je potekala 23. in 24. 9. 2019 v F., objavila prispevek v Zborniku B., tudi po oceni pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ni sporen dejanski stan iz 6. alineje prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, po katerem šteje objava znanstveno raziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka v strokovni ali znanstveni publikaciji ali Zborniku za izjemni dosežek. Prvi odstavek 24. člena ZŠtip-1, ki opredeljuje, kaj šteje za izjemne dosežke, je jasen.

8. Pravilno je materialnopravno razlogovanje sodišča v 8. točki obrazložitve sodbe o o uporabi spornega določila Pravilnika. Tudi pritožbeno sodišče ne more slediti toženi stranki, da je vrednotenje izjemnega dosežka samo na podlagi določil ZŠtip-1, presplošno, zaradi česar je v okoliščinah konkretnega primera potrebna sočasna uporaba 1. odstavka 10. člena Pravilnika.2

9. Sama tožena stranka v pritožbi navaja, da ni sporno, da je soavtorski znanstveni prispevek na konferenci z naslovom "A.", ki je bil objavljen kot znanstveni prispevek na konferenci ustrezen po strokovni plati. Slednje nenazadnje potrjuje dejstvo, da je tožnik za študijsko leto 2020/2021 kot izjemni dosežek uveljavljal priznanje tega istega prispevka. Tožena stranka mu je za isti uveljavljani prispevek, zahtevani kriterij strokovnosti priznala. Iz njenega pritožbenega razlogovanja je kot sporno izpostavljeno predvsem dejstvo, da je bil zadevni prispevek v vzajemno bazo podatkov COBBIS vpisan šele 4. 10. 2019, kar je v nasprotju s pogojem, določenim v prvem odstavku 10. člena Pravilnika.

10. Po oceni sodišča ugovor dvoma v doseganje zahtevanega kriterija strokovnosti ne more imeti pravne teže, saj tožena stranka tako v sodnem postopku na prvi stopnji kot v pritožbi, prepozna uveljavljeni prispevek kot izjemni dosežek. Isti dosežek, ki ga je tožnik uveljavljal v letu 2019/2020, je tožena stranka na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, (Ur. l. RS, št. 80/20)3 z odločbo z dne 24. 2. 20214, priznala kot izjemni dosežek tudi za leto 2020/2021.5 Ker je sodišče prve stopnje uveljavljeni dosežek pravilno štelo kot izjemni dosežek skladno z določili ZŠtip-1, je pravilna tudi ugotovitev o izpolnjenosti vseh pogojev za priznanje pravice do Zoisove štipendije v letu 2019/2020. Nenazadnje je bil Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 sprejet, da je lahko v času epidemije, v izjemnih razmerah, omogočil štipendistom podlago za prejemanje štipendije v spornem obdobju, ko ni bilo mogoče oziroma ni bilo omogočeno izvajati raznih tekmovanj, sodelovati na konferencah. Citirani zakon je bil sprejet zaradi popolnoma drugega namena, kot ga sedaj skuša opredeliti tožena stranka.6

11. Sodišče je pri odločanju vezano na ustavo in zakon ter splošna načela mednarodnega prava in ratificirane mednarodne pogodbe, zato nezakonitih podzakonskih aktov ni dolžno upoštevati. Pravilna je ocena sodišča, da v ZŠtip-1 ni podlage za takšno omejevanje pravice do štipendije, do katere pride z upoštevanjem prvega odstavka 10. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij. Urejanje vprašanj, ki so v izvirni pristojnosti zakonodajalca ni dopustno prepuščati izvršilni veji oblasti, saj lahko pravice in obveznosti nalaga samo zakon. Pritožbeno sodišče pri tem ne more slediti razlogovanju tožene stranke, da gre v prvem odstavku 10. člena Pravilnika samo za konkretizacijo potrebnega načina objave znanstveno raziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka in načina točkovanja, na kar napotuje četrti odstavek 24. člena ZŠtip-1. Slednje določilo res določa, da natančnejša opredelitev in uveljavljanje izjemnih dosežkov s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo, vendar sodišče pravilno ugotavlja, da iz vsebine 6. alineje prvega odstavka 24. člena ZŠtip-17 ne izhaja, da lahko podzakonski akt določi objavo v zbirki podatkov COBBIS do 1. 10. 2019 kot condictio sine qua non. Kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje, je objava v tej vzajemni bazi podatkov COBBIS neodvisna od aktivnosti samega štipendista. Nikjer v Pravilniku ni namreč določen rok, do kdaj oziroma s kakšnim časovnim zamikom mora upravljalec vzajemne baze podatkov COBBIS, vpisati določen prispevek oziroma nalogo. Dejstvo vpisa prispevka v zahtevano bazo COBBIS je povsem prepuščeno le aktivnosti oziroma pasivnosti upravljalca teh podatkov. Štipendistu iz tega razloga ne moremo naprtiti pravnih posledic, ki so izven obsega njegove pravne sfere. Zaradi takšnega tolmačenja tožene stranke lahko pride do prekomernega posega v samo pravico do Zoisove štipendije. Tožena stranka ni bila pooblaščena, da pravico do štipendije kakorkoli omejuje, kot je to razvidno iz ureditve spornega določila Pravilnika. Tudi iz splošnih načel, ki urejajo možnost omejevanja in določanje načina izvrševanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin (drugi in tretji odstavek 15. člena Ustave RS) izhaja enako. Podzakonski akt sme zakonsko normo razčleniti le do te mere, da s tem sam ne opredeljuje izvirno pravic in obveznosti in da zlasti z zakonom urejenih pravic ne zožuje. Slednje je izrecno pridržano zakonu.8 Samo natančnejša opredelitev pogojev izvirno določenih že v zakonu, natančnejši način njihovega izvrševanja ter tehnična vprašanja, ki niso primerna za zakonsko urejanje, so lahko predmet urejanja s podzakonskimi akti. Glede na navedeno je jasno, da citirana določba prvega odstavka 10. člena Pravilnika, ki pogojuje priznanje lastnosti "izjemnosti" dosežka z objavo v vzajemni bazi podatkov COBBIS do 1. oktobra nezakonita, saj takšna omejitev ne izhaja iz zakonskih norm ZŠtip-1 in omejuje pravico do štipendije. Sodišče je uporabo prvega odstavka 10. člena Pravilnika pravilno spregledalo in uporabilo exceptio illegalis.

12. V okoliščinah konkretnega primera9 je vsakršna drugačna razlaga in uporaba določil 24. člena ZŠtip-1 v povezavi s spornim določilom Pravilnika, še zlasti na način, za katerega se zavzema tožena stranka, v nasprotju z namenom in obsegom veljavnosti Pravilnika. Bilo bi celo v nasprotju z namenom ZŠtip in to brez razumne podlage.

13. Prav tako je neuspešen mimogrede navržen ugovor tožene stranke o vprašljivem dejstvu avtorstva oziroma soavtorstva uveljavljanega prispevka. Že samo postopanje prvostopnega organa v upravnem postopku pri izdaji kasnejše odločbe o priznanju Zoisove štipendije za leto 2020/2021 z odločbo z dne 24. 2. 2021, potrjuje, da je tožena stranka tožnika nesporno štela kot soavtorja uveljavljanega prispevka.

14. Ker je glede na obrazloženo izpodbijana sodba povsem pravilna in zakonita, je bilo potrebno pritožbo v skladu s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrniti in razsoditi kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe.

1 Brez upoštevanja prvega odstavka 10. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Ur. l. RS, št. 35/14). 2 Pogoj, opredeljen v prvem odstavku 10. člena Pravilnika naj bi skrbel za preverjanje, ne samo pogoja pravočasnosti objave, temveč tudi o ustrezni kategorizaciji dela, ki se opravi v skladu s specifikacijo, objavljeno v tipologiji, saj mora narava strokovnosti oziroma objava znanstvene raziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka biti objavljena v strokovni ali znanstveni publikaciji ali Zborniku. 3 Uveljavljeni zakon namreč določa, da vlagatelj vloge v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 uveljavlja znanstveno raziskovalno nalogo ali znanstveni prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji ali Zborniku, objavljeno v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 in v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020. 4 Ki je bila izdana po izdaji izpodbijane sodbe. 5 Ob presoji izpolnjevanja pogojev za priznanje Zoisove štipendije v letu 2020/2021. 6 Določilo 2. odstavka 58. člena citiranega člena celo izrecno določa, da "Vlagatelj vloge za dodelitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 lahko uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, pri čemer lahko ponovno uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je uveljavljal oziroma bi ga lahko uveljavljal v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020." 7 Ki ureja izjemne dosežke. 8 Tako Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-125/97 z dne 24. 6. 1998. 9 Neizpodbitno je izkazano, da gre za prispevek, ki po strokovnosti ustreza izjemnemu dosežku in da je prispevek delo tožnika kot soavtorja.