Jedro

Delitev skupnega poslovnega deleža družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo s prodajo deleža se opravi v civilnem nepravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da nepravdno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v predmetni zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo stvarno pristojnemu sodišču – Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Zoper navedeni sklep vlagata pritožbo oba udeleženca. Uveljavljata vse pritožbene razloge. Predlagatelj predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje. Poudarja, da je ugotovitev, da gre za gospodarski spor, napačna. V konkretnem primeru ne gre za spor med družbeniki, pač pa za delitev stvari analogno delitvi solastnine. Za takšno delitev ni pravne podlage v pravu gospodarskih družb, pač pa v Obligacijskem zakoniku. Zato je v skladu z določbo 12. člena ZNP pristojno nepravdno sodišče. Sklicuje se tudi na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. štev. I Cp 1193/2008, z dne 7.5.2009. Nasprotna udeleženka predlaga zavrnitev predloga. Poudarja, da sodišče v sklepu le povzema ugotovitve višjega sodišča iz sklepa I Cp 1071/2009. Zato ni razlogov o tem, zakaj je za odločanje o predlogu pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Le to bi bilo lahko pristojno le za odločanje v primerih, ki so določeni v 50. členu ZGD-1. V izpodbijanem sklepu pa sodišče samo ugotavlja, da na podlagi določila 50. člena ZGD-1 ni možno deliti poslovnega deleža, kar pomeni, da Okrožno sodišče v Ljubljani o predlogu ne more odločati. Predloga predlagatelja tako ni mogoče šteti za predlog v skladu z določilom 50. člena ZGD-1 in bi ga moralo sodišče zavreči. Pritožbi sta utemeljeni.

Ker se obe pritožbi vsebinsko tudi prepletata, pritožbeno sodišče hkrati odgovarja na obe pritožbi.

Ni sicer utemeljen pritožbeni predlog nasprotne udeleženke, naj bi se predlog za delitev skupnega poslovnega deleža in sicer s prodajo tega deleža kar zavrgel. Res za predlagano delitev ni pravne podlage za delitev v smislu določbe 50. člena ZGD-1 upoštevaje, da po tej določbi res ni mogoče v gospodarskem nepravdnem postopku opraviti delitev poslovnega deleža družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo. Določba 51. člena ZGD-1, na katero se sicer sodišče prve stopnje nepravilno sklicuje, določa pristojnost okrožnega sodišča le za zadeve iz predhodnega določila – torej cit. 50. člena ZGD. To pa še ne pomeni, da sicer upoštevaje naravo zadeve ni dopustna delitev skupnega poslovnega deleža s prodajo na javni dražbi v civilnem nepravdnem postopku, kot bo pojasnjeno v nadaljnjih razlogih te pritožbene odločbe.

V spornem primeru gre za predlog, s katerim predlagatelj predlaga, naj sodišče določen poslovni delež družbe, s katerim je z nasprotno udeleženko v pravni skupnosti. V tej fazi postopka pa je sporno vprašanje, katero sodišče je pristojno in v kakšnem postopku – odločati o tovrstnem predlogu. Ker gre za predlog za delitev poslovnega deleža, torej premoženjskega substrata, ki ga predstavlja skupek pravic in obveznosti, s prodajo, je vsekakor prvenstveno potrebno poiskati odgovor na to vprašanje najprej v določbah ZNP. Ta ureja postopek za delitev stvari in skupnega premoženja v 13. poglavju. Zakon o sodiščih pa v 2. točki 2. odstavka 99. člena določa, da so za odločanje v nepravdnih postopkih pristojna okrajna sodišča, če zakon ne določa drugače. Kot že omenjeno je sicer za določene nepravdne postopke določeno drugače v ZGD-1, vendar pa med zadeve, ki bi jo lahko reševalo okrožno sodišče po določbah ZGD-1, ne spada predmetna zadeva (glej že zgoraj cit. določbi 50. in 51. člena zakona). Zato tudi ne gre za gospodarski spor iz 1. točke 1. odstavka 462. člena ZPP, saj za presojo spora ni potrebna oz. predvidena uporaba gospodarskih družb. Glede na to, da se sporni predlog po vsebini in namenu približuje po analogiji predlogu za delitev stvari in skupnega premoženja po določbah ZNP, se po stališču pritožbenega sodišča mora tudi ta delitev opraviti v nepravdnem postopku pred okrajnim sodiščem (primerjaj tudi določbo 2. odstavka 1. člena ZNP, ki določa, da se določbe tega zakona uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnava redno sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakšnem drugem postopku).

Omenjene določbe, ki so procesnega značaja, so bile v izpodbijanem sklepu nepravilno uporabljene in je zato storjena v obeh pritožbah vsebinsko očitana bistvena kršitev določb nepravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZNP, v zvezi s cit. zakonskimi določbami (ZNP in Zakona o sodiščih), kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa.

Ob povedanem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP).

V novem postopku bo moralo sodišče ugotoviti ali so izpolnjene tudi druge predpostavke za odločanje o predlagateljevem predlogu in če so, o predlogu meritorno odločiti.