Jedro

Objekt, ki je zgrajen zgrajen brez gradbenega dovoljenja, zaradi preprečitve naravne ali druge nesreče oziroma za zmanjšanje posledic le teh, lahko ostane kot stalen objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine zaradi katerih je bil zgrajen, vendar samo, če njegov investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja in ga tudi pridobi. Vzrok nesreče je, po presoji sodišča, lahko tudi človeški dejavnik.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Ptuj, št. 351-669/2015-11 (04061) z dne 27. 9. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 285,00 EUR z DDV, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ptuj (v nadaljevanju EU Ptuj) kot prvostopenjski organ odločila, da se zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu s 101. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) za oporni zid na zemljišču s parc. št. 347/2 k.o..., na zahtevo strank A.A. in B.B., oba s prebivališčem ..., zavrne.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sta tožnika podala zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu s 101. členom ZGO-1, za oporni zid na zemljišču s parc. št. 347/2 k.o. ... Tožnika sta zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priložila geodetski načrt št. Geo-053/2015, z dne 16. 4. 2015, ki ga je izdelalo podjetje Geodetske storitve in svetovanje A. s.p.; Geotehnično mnenje št. 14/2015, z datumom maj 2015, ki ga je izdelalo podjetje B. s.p. in načrt gradbenih konstrukcij št. 14/15, z datumom maj 2015, ki ga je izdelala C. d.o.o. Prvostopenjski organ je za oporni zid na zemljišču s parc. št. 347/2 k.o. ..., last tožnikov, vodil postopek izdaje gradbenega dovoljenja za legalizacijo predmetnega zidu. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je prvostopenjski organ ugotovil, da je sedanja oblikovanost terena posledica izgradnje spornega zidu oziroma, da je bila oblikovanost terena pred začetkom sporne gradnje drugačna. Prvostopenjski organ je ugotovil, da oporni zid na zemljišču s parc. št. 347/2 k.o. ... ne izpolnjuje pogoja oblikovanosti terena, ki narekuje gradnjo na razdalji manjši kot 4 m od parcelnih meja določenega s 14. členom Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (v nadaljevanju PUP). Slednji v četrtem odstavku 23. člena določa, da se erozija vetra in vode ter plazovitost terena praviloma preprečujeta s saditvijo vegetacije. Za podporne ali oporne zidove se praviloma dopušča uporabljati le naravni material. Iz predložene dokumentacije izhaja, da je oporni zid zgrajen iz betona, ki pa ni naravni material. Prvostopenjski organ je v navedenem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ugotovil, da oporni zid na zemljišču s parc. št. 347/2 k.o. ... ne izpolnjuje pogojev za gradnjo določenih z 18. in 23. členom PUP, zato je vlogo za legalizacijo opornega zidu ob obstoječi stanovanjski hiši na zemljišču s parc. št. 347/2 k.o ... zavrnil z odločbo z dne 21. 4. 2010, št. 351-43/2006-48 (04061). Odločitev upravnega organa prve stopnje je potrdil organ druge stopnje z odločbo z dne 14. 7. 2010 in Upravno sodišče RS, s sodbo št. II U 331/2010. 3. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja v skladu s 101. členom ZGO-1 za oporni zid je upravni organ prve stopnje dne 23. 9. 2015 opravil ustno obravnavo z namenom, da se strankam, da možnost, da se izjavita o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o zadevi. Prvostopenjski organ je stranke tudi seznanil, da glede na ugotovljeno, opornega zidu ni mogoče obravnavati kot objekta, ki naj bi bil zgrajen zaradi preprečitve naravne ali druge nesreče skladno s pogoji 101. člena ZGO-1, ampak za gradnjo za katero je mogoče izdati gradbeno dovoljenje le ob izpolnjevanju pogojev določenih v ZGO-1. Zato je potrebno zahtevo izdaje gradbenega uporabnega dovoljenja v skladu s 101. členom ZGO-1 za oporni zid na zemljišču s parc. št. 347/2 k.o. ..., zavrniti.

4. Na ustni obravnavi sta tožnika predlagala ogled na kraju samem, zaslišanje C.C. in postavitev izvedenca geomehanske stroke in izvedenca geodetske stroke, ki naj ugotovita oblikovanost terena pred izgradnjo opornega zidu, posledice v kolikor oporni zid ne bi bil zgrajen, konfiguracijo terena in sedanje stanje. Prvostopenjski organ je skladno s 164. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot dokaz uporabil vse kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. V postopku je prvostopenjski organ ugotavljal in odločal, ali gre za objekt, ki ne izpolnjuje pogoje iz 101. člena ZGO-1, torej da gre za objekt, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja zaradi preprečitve naravne oziroma druge nesreče oziroma zato, da so se z njegovo pomočjo zmanjšale njene posledice. Ogled dejanskega stanja na terenu je upravni organ opravil že v zadevi št. 351-45/2006, o čemer je sestavljen zapisnik z dne 27. 10. 2009. Tožnika sta predlagala izvedenca, ki naj poda izvedensko mnenje, vendar je upravni organ ugotovil, da izvedba dokazovanja z izvedencem v tem postopku ni potrebna, saj je mogoče dejstva in okoliščine pomembne za odločitev v zadevi ugotoviti na podlagi dokumentiranega gradiva in evidence upravnega organa. Glede na navedeno je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo ugotovil, da opornega zidu na zemljišču s parc. št. 347/2 k.o. ... ni mogoče obravnavati kot objekt, ki naj bi bil zgrajen zaradi preprečitve naravne ali druge nesreče v skladu s pogoji 101. člena ZGO-1, pač pa gre za običajno gradnjo za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, seveda ob predpostavki izpolnjevanja vseh pogojev iz prvega odstavka 66. člena ZGO-1. 5. Tožnika sta se zoper navedeno odločitev pritožila in je Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski organ, z odločbo pritožbo tožnikov zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil. Drugostopenjski organ je enako kot predhodno prvostopenjski organ ugotovil, da gradnje opornega zidu v obravnavanem primeru ni mogoče obravnavati kot gradnje po četrtem odstavku 1. člena ZGO-1, ampak kot novo gradnjo objekta, kot kateregakoli drugega. V zadevi ni sporno in kar pritožnika tudi ne oporekata, da je bil zid izveden zato, da je bilo možno urediti teraso pred stanovanjsko hišo, pri čemer sta pritožnika v svoji zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja po 101. členu ZGO-1 zatrjevala in dokazovala "razrahljanost terena" kot razlog, zaradi katerega je bil zgrajen zid in ki je bil namenjen preprečevanju naravne nesreče - zdrsa zemlje. Pritožnika niti nista trdila, da je bil oporni zid zgrajen zaradi preprečitve grozeče nevarnosti zdrsa zemlje, pač pa zaradi preprečitve posledic v zvezi z načinom svoje gradnje v povezavi s stanjem okoliškega terena. Na podlagi prvega odstavka 101. člena ZGO-1 je namreč mogoče izdati uporabno dovoljenje le za objekte, ki so bili zgrajeni neposredno v zvezi z grozečo nesrečo v smislu, da se jo preprečuje ali v zvezi z njenimi posledicami. Da ni šlo za grozečo nevarnost, niti ni dvoma pri ugotavljanju pogoja gradnje zaradi odprave posledic naravne nesreče, pa je podana odločilna situacija takrat, ko se zahteva in pričakuje nujno ukrepanje in ni časa za izvajanje upravnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja ter z namenom obvladovanja stanja ob naravni nesreči, ki se vrši. V obravnavnem primeru gre pri posledicah, na katere se sklicujeta pritožnika na sicer realne posledice, vendar nedvoumno ne za situacijo, ki bi opravičevala pridobitev uporabnega dovoljenja brez predhodno pridobljenega gradbenega dovoljenja. Obstoj naravne nesreče v smislu navedenega pritožnika dejstev niti nista zatrjevala. Neutemeljeni so posledično tudi ostali njuno ugovori tako glede obrazložitve odločbe, kot tudi glede trditev odsotnosti presoje predloženih dokazil na prvi stopnji, saj na odločitev glede na zgoraj ugotovljeno, ne morejo biti uspešni. Drugostopenjski organ je ugotovil, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo na podlagi 248. člena ZUP, zavrnil. 6. Tožnika vlagata tožbo v upravnem sporu, s katero zahtevata, da sodišče tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo upravnemu organu v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov upravnega spora, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

7. Tožnika navajata, da sta dne 12. 6. 2015 po pooblaščenki vložila zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja po 101. členu ZGO-1 za oporni zid na parc. št. 347/2 k.o. ... in zahtevi priložila geodetski načrt Geo, ki ga je izdelala A. s.p., načrt gradbenih konstrukcij št. 14/15 za oporni zid za gradnjo "gradnja zaradi preprečitve nesreče" iz maja 2015, ki ga je izdelala C. d.o.o., odgovorni vodja projekta Č.Č., geotehnično mnenje št. 14/15 iz maja 2015, ki ga je izdelal B. s.p. UE Ptuj je dne 9. 7. 2015 izdala potrdilo, da je zahteva popolna, ker so priložena dokazila v skladu s prvim in drugim odstavkom 191. člena ZGO-1 in v zadevi dne 23. 9. 2015 opravila obravnavo. Tožnika navajata, da je prvostopenjski upravni organ izpodbijano odločbo oprl na dokaze izvedene v drugem postopku (351-45/2006) in v tem postopku (izdaja uporabnega dovoljenja po 101. členu ZGO-1) predloženih dokazov in argumentov strank sploh ni obravnaval. Upravni organ je prezrl, da sta postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek izdaje uporabnega dovoljenja po 101. členu ZGO-1 dva različna postopka in da so pogoji za izdajo enega ali drugega dovoljenja bistveno različni. Pri izdaji uporabnega dovoljenja po 101. členu ZGO-1 se ugotavlja le obstoj pogojev iz tega člena, ki so drugačni kot pri izdaji gradbenega dovoljenja. Zato dokazov iz postopka izdaje gradbenega dovoljenja ni primerno niti dopustno obravnavati pri presoji pogojev iz 101. člena ZGO-1, saj dokazovanje pri izdaji gradbenega dovoljenja ni obsegalo istih pravno relevantnih dejstev. Niti prvostopenjska niti drugostopenjska odločba nimata razlogov o tem, zakaj upravni organ v zahtevi priloženih dokazov in v njih navedenih argumentov ni upošteval. Po mnenju tožnikov upravni organ nima zadostnega strokovnega znanja, da bi brez postavitve izvedenca lahko ovrgel jasno vsebino priloženih dokazov. S popolno ignoranco dokazov priloženih z vlogo z dne 11. 6. 2015, je upravni organ kršil ustavno pravico strank iz 22. člena Ustave RS do enakega obravnavanja varstva pravic v postopku pred državnimi organi. Tožnika sta v postopku zadostila vsem zahtevam iz 101. člena ZGO-1 in kljub izpolnjenosti vseh zakonskih pogojev je upravni organ predložene listine ignoriral in odločitev oprl na dokaze iz postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 351-45/2006, ker so bila za odločitev pomembna druga dejstva in predpisani drugačni zakonski pogoji. Upravni organ je dobršen del obrazložitve svoje odločbe namenil obrazložitvi, da gradnja ni v skladu s PUP, nato pa v isti odločbi zapisal, da ni preverjal skladnosti gradnje s prostorskimi akti. V obrazložitvi prvostopenjske odločbe se prepletajo navedbe o izdaji gradbenega in uporabnega dovoljenja, zato sploh ni jasno, kaj je upravni organ štel kot relevantno odločitev. Upravni organ je ignoriral predloženo dokumentacijo sklicujoč se pri tem na dokumentacijo iz drugega postopka. Brez zadostnega strokovnega znanja je odklonil ugotovitev strokovnjakov s področja geomehanike, geodezije in projektiranja. Prvostopenjski organ je brez obrazložitve ignoriral tudi izjavo strokovnjaka Č.Č. ter zavrnil brez odločitve dokazne predloge. Svojega stališča, da opornega zidu ni mogoče šteti za objekt zaradi preprečitve naravne nesreče v skladu s 101. členom ZGO-1, prvostopenjski organ sploh ni obrazložil. Zato je to stališče arbitrarno in posega v ustavno pravico strank do enakega varstva pravic pred državnimi organi iz 22. člena Ustave RS. Upravni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe sploh ne navede, na katere ugotovitve ogleda z dne 27. 10. 2009 naj bi se oprl, tega niti ne more, saj pri ogledu ni ugotovil okoliščin pomembnih po 101. členu ZGO-1. Tudi drugostopenjski organ, ki je odločal o pritožbi pritožnikov je ignoriral vsa dejstva, na katere sta se sklicevala tožnika.

8. Tožnika tudi ne soglašata z ugotovitvijo drugostopenjskega organa, da naj ne bi bilo sporno, da je bil zid izveden zato, da je bilo možno urediti teraso pred stanovanjsko hišo. Ta trditev je bila prepisana iz odločbe z dne 21. 4. 2010, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja. Tožnika sta dejanski in pravni podlagi te odločbe nasprotovala v pravnih sredstvih vloženih proti njej in omenjeni ugotovitvi nasprotujeta tudi v tem postopku.

9. Nadalje je drugostopenjski organ navedel, da pritožnika naj ne bi trdila, da je bil oporni zid zgrajen zaradi preprečitve grozeče nevarnosti zdrsa zemlje, pač pa zaradi preprečitve posledic v zvezi z načinom svoje gradnje v povezavi s stanjem okoliškega terena, čemur tožnika nasprotujeta. Oporni zid, ki je predmet postopka je zgrajen za preprečitev naravne nesreče - zdrsa zemlje. Območje, kje je zgrajen sporni oporni zid je bilo pred več desetletji redko naseljen hrib. Ko so se začele na tem nagnjenem območju graditi hiše, so le-te predstavljale nove obremenitve za področje in je tako prišlo do sprememb trdnosti strukture zemlje. Zaradi tega je bilo ob gradnji več hiš v okolici potrebno postaviti oporne zidove, ki preprečujejo zdrs zemlje. Tudi oporni zid, ki je predmet tega postopka je bil zgrajen s tem namenom in je bila njegova gradnja nujna zaradi oblikovanosti terena in njegove konfiguracije. Zato je nepravilna ugotovitev drugostopenjskega organa, da tožnika ne trdita, da je bil oporni zid zgrajen zaradi preprečitve grozeče nevarnosti zdrsa zemlje, pač pa zaradi preprečitve posledic v zvezi z načinom svoje gradnje v povezavi s stanjem okoliškega terena.

10. Po stališču drugostopenjskega organa tožnika naj ne bi zatrjevala, da gre za naravno nesrečo, temu tožnika nasprotujeta. Iz prilog geotehničnega mnenja, geodetskega načrta in načrta gradbenih konstrukcij izhaja, da je oporni zid potreben zaradi plazenja tal in preprečitve zdrsov zemljišča, v načrtu gradbenih konstrukcij celo izrecno, da gre za gradnjo zardi preprečitve nesreče. Prav tako sta tožnika te svoje trditve o nujnosti opornega zidu zaradi preprečitve naravne nesreče izrecno postavila tudi na obravnavi dne 23. 9. 2015. Upravna organa v postopku izdaje upravnega akta sploh nista ugotavljala zakonskega dejanskega stanja iz 101. člena ZGO-1. Kršena so bila tako pravila upravnega postopka o dokazovanju, saj niti prvostopenjski, niti drugostopenjski upravni organ vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja priloženih dokazov sploh ni dokazno ocenil in obravnaval, kar je odločilno vplivalo na nepravilnost odločitve.

11. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, posebnega odgovor na tožbo pa ni podala.

12. Tožba je utemeljena.

13. Za odločitev v tej zadevi je bistveno vprašanje, ali oporni zid, ki sta ga tožnika postavila brez predhodno pridobljenega gradbenega dovoljenja, po zakonu predstavlja objekt, za katerega je mogoče pridobiti uporabno dovoljenje na podlagi določila prvega in drugega odstavka 101. člena ZGO-1, ki določa pogoje za izdajo uporabnega dovoljenja v primeru, ko je objekt postavljen zaradi preprečitve oziroma odvrnitve naravne ali druge nesreče oziroma njenih posledic.

14. Določbe ZGO-1 tako med drugim ne veljajo za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo posledice teh nesreč (tretji odstavek 1. člena ZGO-1). Takšen objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja zaradi preprečitve naravne oziroma druge nesreče oziroma zato, da so se z njegovo pomočjo zmanjšale njene posledice, lahko ostane kot stalen objekt tudi po tem, ko so prenehale okoliščine, zaradi katerih je bil zgrajen, vendar samo, če njegov investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem gradbenem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, tej zahtevi pa priloži geodetski načrt novega stanja zemljišča in ustrezno dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev in uporabno dovoljenje tudi pridobi (prvi odstavek 101. člen ZGO-1).

15. Za ustrezno dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev iz prejšnjega odstavka se šteje načrt obstoječega stanja z načrtom gradbenih konstrukcij, ki vsebuje najmanj analizo konstrukcije objekta (statični izračun). Takšen načrt lahko izdela pravna ali fizična oseba, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta, usposobljenega za izdelavo načrtov gradbenih konstrukcij. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve mora pred izdajo uporabnega dovoljenja preveriti tudi skladnost objekta iz prejšnjega odstavka s prostorskimi akti (drugi odstavek 101. člen ZGO-1).

16. Tožnika sta zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja predložila geotehnično mnenje, geodetski načrt in načrt gradbenih konstrukcij, kar izhaja tudi iz izpodbijane odločbe. Prvostopenjski organ navedenih dokazov ni obravnaval, prav tako teh dokazov ni obravnaval drugostopenjski organ, ko je odločal o pritožbi tožnikov. Slednja sta v pritožbi izrecno opozorila na predložene dokaze, do katerih pa se niti prvostopenjski in drugostopenjski organ nista opredelila, temveč jih samo v svojih odločbah navajata. Na ustni obravnavi, ki jo je opravil prvostopenjski organ dne 23. 9. 2015, sta tožnika predložene dokaze tudi obrazložila in predlagala postavitev izvedenca geomehanske in geodetske stroke, ki bi naj ugotovila oblikovanost terena pred izgradnjo opornega zidu ter ogled na kraju samem. Prvostopenjski organ je predlagane dokaze zavrnil z obrazložitvijo, da je mogoče dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev v zadevi, ugotoviti že na podlagi dokumentarnega gradiva iz evidence upravnega organa. Pri tem se je skliceval na postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za sporni oporni zid. Skladnost opornega zidu s prostorskimi akti, kot to zahteva drugi odstavek 101. člena ZGO-1 prvostopenjski organ ni preverjal. Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta obrazložila, da spornega opornega zidu ni mogoče obravnavati kot objekt, ki naj bi bil zgrajen zaradi preprečitve naravne in druge nesreče, skladno s pogoji iz 101. člena ZGO-1. 17. Pri odločanju o zahtevku za izdajo uporabnega dovoljenja na podlagi prvega odstavka 101. člena ZGO-1, je bistvenega pomena poleg ostalih zahtevanih pogojev ugotoviti tudi obstoj naravne oziroma druge nesreče ter presoditi, ali je bil objekt potreben (to je zgrajen) zaradi naravne ali druge nesreče, ki je neposredno grozila oziroma ali je bil potreben zato, da se preprečijo ali zmanjšajo njene posledice (tretji odstavek 1. člena ZGO-1). Upravni organ po presoji sodišča ni pravilno uporabil materialnega prava, ko je zaključil, da oporni zid na parc. št. 347/2 k.o. ..., ne predstavlja objekta iz tretjega odstavka 1. člena ZGO-1, ampak novogradnjo objekta kot kateregakoli drugega.

18. Upravni organ se ni opredelil do zatrjevanj tožnikov, da je oporni zid bil zgrajen za preprečitev zdrsa zemlje, zaradi zgrajenih hiš na hribu, ki so predstavljale nove obremenitve. Zato obrazložitev upravnega organa, da tožnika ne trdita, da je bil oporni zid zgrajen neposredno v zvezi z grozečo nevarnostjo, zdrsa zemlje, pač pa zaradi preprečitve posledic v zvezi z načinom svoje gradnje hiše, je v nasprotju z dejstvi in dokazi, ki izhajajo iz upravnega spisa. Prav tako določba 101. člena ZGO-1 ne izključuje uporabe določb ZGO-1 le v primeru naravnih nesreč, pač tudi v primeru ostalih, t.i. drugih nesreč, vzrok katerih je lahko po presoji sodišča tudi človeški dejavnik. Namen citirane določbe je omogočiti hitro in učinkovito ukrepanje v primerih, ko zaradi (naravne ali druge) nesreče grozi nastanek škode. Zato pri presoji, ali za nek objekt veljajo določbe ZGO-1, vzrok nesreče in odgovorna oseba nista pomembna (sodba Upravnega sodišča RS št. U 26/2006).

19. Po presoji sodišča je tožba utemeljena, saj je upravni organ zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovil dejansko stanje. Ker so v upravnem postopku ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa, ker so v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena ali ker je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja, je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba dopolniti dokazni postopek ter ponovno odločiti o utemeljenosti vloge tožnika za izdajo uporabnega dovoljenja za oporni zid na parc. št. 347/2 k.o. ...

20. Pri odločanju v ponovnem postopku bo morala tožena stranka po dopolnitvi dejanskega stanja, ponovno presoditi dokaze ter tako popolneje ugotoviti dejansko stanje zadeve v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja po prvem in drugem odstavku 101. člena ZGO-1. Tako bo potrebno presoditi ne le to, ali je oporni zid potreben zaradi zdrsa zemlje in se opredeliti do ugotovitev v načrtu gradbenih konstrukcij, kjer je celo izrecno zapisano, da je bil oporni zid zgrajen zaradi nestabilnosti terena in zaradi preprečitve plazenja terena, ki v obravnavanem primeru predstavlja naravno ali drugo nesrečo, pač pa bo potrebno tudi odgovoriti na vprašanje, ali je bil oporni zid postavljen oziroma potreben zaradi preprečitve te nesreče, ki je neposredno grozila oziroma zato, da so se zmanjšale njene posledice. Tožena stranka bo torej morala ugotoviti, ali oporni zid izpolnjuje bistvene zahteve, razvidne iz predložene geotehničnega mnenja, geodetskega načrta in načrta gradbenih konstrukcij ter se opredeliti do vprašanja skladnosti objekta z veljavnim občinskim izvedbenim prostorskim aktom.

21. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUS-1. 22. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

23. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).