Jedro

Carinske ukrepe pri kršitvah pravic intelektualne lastnine urejajo določbe VI. dela ZICPES ter Uredba 608/2013. Določbe ZICPES podrobneje urejajo izvajanje navedene uredbe na področju zahteve za ukrepanje, odločitve o zahtevi, izjavi imetnika pravice, sodno varstvo, odločitev o zahtevi in zavarovanje, skladiščenje zaseženega blaga itd... Namen teh ukrepov carinskih organov je preprečevanje ponarejanja in piratstva. Carinski organi v primeru, če na podlagi utemeljenih indicev sumijo, da blago, ki je pod carinskim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine bodisi na svojo pobudo, bodisi na podlagi zahteve, prekinejo carinski postopek prepustitve blaga ali blago zadržijo in subjektu, upravičenemu do vložitve zahteve omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev ali je bila dejansko kršena pravica intelektualne lastnine.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Carinski organ (v nadaljevanju: tožena stranka) je na podlagi 11. člena Zakona o finančni upravi (v nadaljevanju: ZFU) v povezavi s četrtim odstavkom 23. člena Uredbe EU 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2013 (v nadaljevanju: Uredba 608/2013) na zahtevo pooblaščenca imetnika pravice, družbe A., d.o.o., v zadevi varstva pravic intelektualne lastnine izdal sklep, s katerim je zavrnil zahtevo tožnika za uničenje blaga, zadržanega na podlagi odločbe o začasnem zadržanju blaga 4243-651/2014-1 z dne 24. 11. 2014 (točka I izreka). Ta sklep začne veljati takoj (točka II izreka).

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je carinski organ 24. 11. 2014 na podlagi 17. člena Uredbe 608/2013 izdal odločbo o začasnem zadržanju blaga: rezalniki, 431 kartonov, 5.484 kosov, v skupni teži 5.931,70 kg (v nadaljevanju: predmetno blago) zaradi suma kršitve pravic intelektualne lastnine, blagovne znamke „...“. O tem ukrepu je bil deklarant, družba B. d.o.o., obveščen 25. 11. 2014. Pooblaščenec pošiljatelja (lastnika) blaga (družba C., Kitajska) odvetnik D., o.p. d.o.o., ki se je izkazal s pooblastilom, je z vlogo oz. izjavo 24. 11. 2014 (ki jo je tožena stranka prejela 27. 11. 2014) nasprotoval uničenju predmetnega blaga. Tožena stranka je navedeno izjavo in pooblastilo, predloženo 21. 11. 2014, štela za verodostojni listini. Da gre za lastnika predmetnega blaga je potrdil tudi deklarant. Zastopnik imetnika pravice je bil 27. 11. 2014 obveščen o izjavi o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga in je 15. 12. 2014 zaprosil za podaljšanje roka za vložitev tožbe zoper domnevnega kršitelja pravic intelektualne lastnine. Rok je bil podaljšan do 9. 1. 2015. Tožena stranka je 17. 12. 2014 prejela zahtevo pooblaščenca imetnika pravice za uničenje predmetnega blaga zaradi spornosti izjave imetnika blaga, družbe C., s katero je ta nasprotoval uničenju blaga (v nadaljevanju: sporna vloga) in zaradi spornosti pooblastila danega D., o.p. d.o.o. (v nadaljevanju: sporno pooblastilo). Tožena stranka je po proučitvi sporne vloge in spornega pooblastila menila, da gre za verodostojno in popolno vlogo ter za verodostojno pooblastilo, ki je bilo podpisano s strani pooblastitelja in opremljeno z žigom družbe, ki je predmetno blago poslala in katerega firma se nahaja tudi na tovorni dokumentaciji. Gre za pooblastilo, ki ga je dal imetnik predmetnega blaga, ki je to blago tudi poslal, kar je potrdil tudi deklarant. Tožnik v tožbi navaja, da je predmetno blago 9. 11. 2014 prispelo v prosto cono v Koper. Na podlagi pregleda tega blaga 20. 11. 2014 zaradi suma, da gre za kršitev pravic intelektualne lastnine in sicer in za kršitev blagovne znamke … je tožena stranka ugotovila, da je podan sum kršitve znamke … in da gre za večjo količino blaga, kot je navedena na fakturi. Predmetno blago je v Slovenijo prišlo iz Kitajske. Kot pošiljatelj je navedena družba C., kot prejemnik pa družba E., Slovaška. Tožena stranka je z odločbo 4243-651/2014-1 z dne 24. 11. 2014 začasno zadržala predmetno blago in o tem obvestila družbo B. d.o.o., ki je bil špediter. Tožnik je 28. 11, 2014 toženi stranki sporočil, da gre za ponaredke, ki kršijo tožnikove pravice intelektualne lastnine. Tožena stranka je preko D. o.p. d.o.o. prejela sporno vlogo z dne 24. 11. 2014, ki naj bi bila dana v imenu pošiljatelja predmetnega blaga, družbe C.. Iz te vloge pa ni bilo razvidno, v čigavem imenu je bila dana, na njej ni bilo imena in tudi ne naslova stranke postopka. Sporno pooblastilo je imelo navedeno ime pooblastitelja F.F. ter žig družbe. Iz spornega pooblastila ni bilo razvidno ime družbe, naslov in identifikacijska številka pooblastitelja in tudi ne položaj podpisnika. Tožena stranka je sporno izjavo o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga in sporno pooblastilo, kljub pomanjkljivosti štela za veljavno. Posledično je bil tožnik 9. 1. 2015 primoran vložiti tožbo na Okrožno sodišče v Ljubljani na ugotovitev kršitve pravic intelektualne lastnine in odpravo kršitev (tretji odstavek 23. člena Uredbe 608/2013) zoper domnevnega kršitelja. Tožnik se s tem ni strinjal in je zato 16. 12. 2014 vložil tožbo z zahtevo za izdajo odločbe o uničenju blaga, ki pa jo je tožena stranka nezakonito zavrnila.

Tožnik v tožbi tudi ugovarja, da sporne vloge ni mogoče šteti kot verodostojne, saj je zelo pomanjkljiva. Sklicuje se na 66. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in meni, da bi morala izjava, kot vloga v upravnem postopku, vsebovati popolno ime vlagatelja, naslov oz. sedež, matično številko in davčno številko, torej vse registrske podatke, potrebne za identifikacijo subjekta, kar je še posebej pomembno v primeru tujih pravnih oseb. V danem primeru pa je celo podan sum, da tuja pravna oseba (imetnik blaga) ne obstoja. Iz sporne vloge pa ni bilo razvidno, ali družba sploh obstaja in ali je dejanski lastnik predmetnega blaga. Ker je bila sporna vloga zelo pomanjkljiva, je tožena stranka ne bi smela upoštevati oz. bi morala zahtevati njeno dopolnitev. Iz sporne vloge tudi ne izhaja, kakšen je bil položaj vlagatelja vloge v carinskem postopku. Na podlagi tretjega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013 lahko poda izjavo o nasprotovanju uničenju blaga zgolj deklarant ali pa imetnik blaga. Iz sporne vloge pa ne izhaja, kakšno funkcijo ima podpisnik F.F. oz. na kakšni podlagi družba C. pooblašča D., o.p. d.o.o.. V postopku ni bilo ugotovljeno, ali je sporno vlogo (izjavo imetnika blaga) vložila dejansko upravičena oseba, navedena v tretjem odstavku 23. člena Uredbe 608/2013. Poleg predhodno navedenih pomanjkljivosti tudi ni bilo priloženo popolno pooblastilo. Na njem je bil naveden zgolj pooblastitelj F.F. in ni bilo razvidno, v kakšni funkciji ta oseba nastopa ter ali je upravičena zastopati družbo C.. Zaradi predhodno navedenih pomanjkljivosti pooblastila tudi tega ni mogoče šteti za verodostojnega. Ker glede na povedano ni bila podana v roku 10 delovnih dni verodostojna in popolna izjava o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga, bi morala tožena stranka to blago uničiti, v skladu s c) točko prvega pododstavka 23. člena Uredbe 608/2013. Tožnik v tožbi tudi ugovarja, da so bila kršena določila postopka, saj tožena stranka ni izvedla ugotovitvenega postopka, da bi ugotovila, kdo je lastnik predmetnega blaga in sporne vloge, ki je bila nepopolna in ni dala vlagatelju vloge v dopolnitev. Dejansko stanje v zadevi je bilo tako posledično nepravilno ugotovljeno. Nepravilno pa je bilo tudi uporabljeno materialno pravo in sicer določba tretjega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013. Tožnik sodišču predlaga, da naj izpodbijani sklep odpravi ter samo odloči o stvar, podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. V vsakem primeru pa naj toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je 24. 11. 2014 na podlagi 17. člena Uredbe 608/2013 izdala odločbo 4243-651/2014-1 o začasnem zadržanju predmetnega blaga. Z izjavo imetnika blaga je bila obveščena o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga. O odločbi o začasnem zadržanju predmetnega blaga je bila 25. 11. 2014 obveščena družba B. d.o.o. kot deklarant. Odvetnik D. o.p. d.o.o. je 25. 11. 2014 s sporno vlogo nasprotoval uničenju predmetnega blaga (v skladu s točko c) prvega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013). Sporno pooblastilo je predložil že 21. 11. 2014 na podlagi zahteve za pregled predmetnega blaga. Pooblaščenec lastnika predmetnega blaga je res 24. 11. 2014 poslal napačno izjavo (glede količine), s katero je nasprotoval uničenju, 25. 11. 2014 pa je poslal izjavo s katero nasprotuje uničenju celotne količine začasno zadržanega blaga. Tožena stranka je štela sporno pooblastilo za verodostojno pooblastilo, dano s strani imetnika blaga. Tožena stranka je nato 17. 12. 2014 prejela zahtevo tožnika za uničenje tega blaga zaradi spornosti vloge in spornosti pooblastila. Po mnenju tožeče stranke sta sporna vloga in pooblastilo zelo pomanjkljiva in nista verodostojni listini. Tožena stranka se s tem ne strinja. Sporno pooblastilo je podpisal pooblaščenec družbe C. in ima tudi originalen žig družbe pooblastiteljice. Da gre za imetnika blaga v smislu določb Uredbe 608/2013 je potrdil tudi deklarant. Družba C. je navedena tudi v transportnih dokumentih predmetnega carinskega postopka. O izjavi o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga je bil 27. 11. 2014 obveščen tudi zastopnik tožnika (imetnika pravice). Tožeča stranka je v danem roku, dne 9. 1. 2015 tudi vložila tožbo zaradi kršitve pravice intelektualne lastnine, znamke: …. Na podlagi prejetega obvestila o vloženi tožbi je tožena stranka nato izdala odločbo 4243-652/2014-16 z dne 14. 1. 2015 o zasegu predmetnega blaga do pravnomočne odločitve sodišča. Tožena stranka meni, da ni storila očitanih kršitev določb postopka in da je materialno pravo pravilno uporabila, saj so bili v predmetni zadevi izpolnjeni vsi pogoji iz tretjega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožnik v pripravljalni vlogi ponovno navaja razloge v zvezi s pomanjkljivostjo spornega pooblastila. Pooblaščenec je nasprotoval uničenju predmetnega blaga ter navedel napačno količino. Ugovarja, da iz upravnega spisa ni razvidno, da naj bi deklarant potrdil, da je družba C. dejansko lastnik predmetnega blaga. Dejstvo, da je bila navedena družba obveščena o carinski preiskavi predmetnega blaga pa ne izkazuje, da gre za lastnika predmetnega blaga. Sporna vloga, kot tudi sporno pooblastilo dano D. o.p. d.o.o. sta neverodostojni zaradi že predhodno navedenih pomanjkljivosti. V postopku pa tudi ni bilo predloženega nobenega dokazila, da je družba C. dejansko lastnik predmetnega blaga. Ta družba se sicer kot pošiljatelj pojavlja v transportnih dokumentih, vendar ni nujno, da je pošiljatelj blaga tudi lastnik tega blaga. Sklicuje se na 14. točko 2. člena Uredbe 608/2013. Obstaja pa tudi verjetnost, da je navedena družba iz Kitajske dejansko ne obstaja, saj formalno obstaja le stavba na navedenem naslovu. Tožnik meni, da gre za fiktivno družbo. Tožena stranka zgolj pavšalno navaja, da gre za lastnika predmetnega blaga, dokaznega postopka o tem pa ni izvedla. Lastnik blaga po mnenju tožnika ni izkazal svoje vloge v carinskem postopku. Tožnik vztraja, da sta sporna vloga in sporno pooblastilo pomanjkljiva in neverodostojna. Navaja tudi, da izjav o nasprotovanju uničenju celotne pošiljke ni bilo.

Stranka z interesom, družba B. d.o.o. kot deklarant v predmetnem carinskem postopku v pripravljalni vlogi navaja, da je carinski organ izvedel pregled predmetnega blaga in ga o tem tudi obvestil. O pregledu je bil narejen zapisnik in izdana odločba o začasnem zadržanju predmetnega blaga. Stranka z interesom je v skladu z določili carinskega postopka lastnika predmetnega blaga takoj obvestila o predhodno navedenih carinskih ukrepih. Lastnik predmetnega blaga je preko svojega pooblaščenca v predmetnem postopku sam uveljavljal svoje pravice in se tudi sam udeleževal postopka. Prav tako je sam preko svojega pooblaščenca podal izjavo o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga. Sodišču stranka z interesom predlaga, da tožbo zavrne in tožniku tudi naloži plačilo stroškov postopka, v primeru zamude za zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pa tudi svoje stroške postopka.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijan sklep pravilen in zakonit. Sodišče se strinja z razlogi tožene stranke in jih posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja: Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporno ali je tožena stranka pravilno in zakonito sporno vlogo D. o.p. d.o.o. z dne 25. 11. 2014, ki jo je prejela 27. 11. 2014 (o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga – 5.484 kosov rezalnikov) štela kot popolno in verodostojno. Sporno pa je tudi, ali je pravilno in zakonito štela pooblastilo, ki ga je D. o.p., d.o.o. dala družba C. iz Šanghaja, Kitajska kot verodostojno in popolno pooblastilo, ki ga je dal imetnik predmetnega blaga.

Carinske ukrepe pri kršitvah pravic intelektualne lastnine urejajo določbe VI. dela Zakona o izvajanju carinskih predpisov v evropski skupnosti (v nadaljevanju: ZICPES) v členih 68 do 76 ter Uredba 608/2013. Določbe ZICPES podrobneje urejajo izvajanje navedene uredbe na področju zahteve za ukrepanje, odločitve o zahtevi, izjavi imetnika pravice, sodno varstvo, odločitev o zahtevi in zavarovanje, skladiščenje zaseženega blaga itd.. Namen teh ukrepov carinskih organov je preprečevanje ponarejanja in piratstva. Carinski organi v primeru, če na podlagi utemeljenih indicev sumijo, da blago, ki je pod carinskim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine bodisi na svojo pobudo, bodisi na podlagi zahteve, prekinejo carinski postopek prepustitve blaga ali blago zadržijo in subjektu, upravičenemu do vložitve zahteve omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev ali je bila dejansko kršena pravica intelektualne lastnine (točka 15 uvodnih določb Uredbe 608/2013).

Postopek za uničenje blaga implicira, da mora deklarant ali imetnik blaga sporočiti svoje morebitno nasprotovanje o uničenju. V obravnavani zadevi je bila podlaga za začetek postopka odločba o začasnem zadržanju blaga 4243-651/2014-1 z dne 24. 11. 2014, ki je bila izdana na podlagi 17. člena Uredbe 608/2013 zaradi suma kršitve pravic intelektualne lastnine in sicer znamke … imetnika te pravice, družbe G. GmbH. O začasnem zadržanju predmetnega blaga v carinskem postopku je bil obveščen deklarant, družba B. d.o.o., ta pa je v skladu z obveznostmi, ki jih ima kot deklarant v carinskem postopku o zadevnem carinskem ukrepu nemudoma obvestil imetnika blaga. Na podlagi tretjega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013 lahko deklarant ali imetnik blaga v roku 10 delovnih dni poda pisno izjavo o nasprotju uničenju predmetnega blaga. V obravnavani zadevi gre za situacijo, ko je imetnik blaga preko svojega pooblaščenca v predpisanem roku pisno izjavil, da nasprotuje uničenju predmetnega blaga, v skladu s točko c) prvega pododstavka prvega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013. Toženo stranko je s pisno izjavo z dne 25. 11. 2014, ki jo je tožena stranka prejela 27. 11. 2014 obvestil o nasprotovanju uničenju blaga. Tako je v nastopila situacija iz tretjega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013, ko je tožena stranka o tem obvestila imetnika odločbe, ki mora nato v 10 delovnih dneh od datuma, na katerega je bil uradno obveščen o prekinitvi prepustitve blaga ali o njegovem zadržanju začeti sodni postopek za ugotovitev, ali je bila kršena zadevna pravica intelektualne lastnine. Ker pa je imetnik pravice menil, da sta sporna vloga (izjava imetnika blaga o nasprotovanju uničenju) in sporno pooblastilo (dano D. o.p. d.o.o.) pomanjkljiva in neverodostojna, in bi tako tožena stranka morala v zvezi s predmetnim blagom izdati odločbo o uničenju tega blaga, je imetnik pravice 17. 12. 2014 vložil zahtevo za uničenje predmetnega blaga, ki je bilo začasno zadržano na podlagi odločbe o začasnem zadržanju blaga 4243-651/2014-1 z dne 24. 11. 2014. Ugovor tožnika, da je sporna vloga (izjava o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga) bistveno pomanjkljiva, ni utemeljen. Iz sporne vloge z dne 25. 11. 2014 (ki jo je tožena stranka prejela 27. 11. 2014) ter iz vloge z dne 20. 11. 2014 (ki jo je tožena stranka prejela 21. 11. 2014) nedvoumno in jasno izhaja, da kot pooblaščenec lastnika predmetnega blaga nastopa D. o.p. d.o.o. oz. njen odvetnik H.H.. Razvidno je tudi, da lastnik predmetnega blaga izjavlja, da ni kršil pravic intelektualne lastnine in da nasprotuje uničenju predmetnega blaga in sicer 5.484 kosov rezalnikov. O nasprotovanju uničenju predmetnega blaga pa je bil tudi v postavljenem roku obveščen imetnik pravice. Tudi po mnenju sodišča je bila sporna vloga (izjava o nasprotovanju uničenju predmetnega blaga) dana s strani imetnika predmetnega blaga, kot ga opredeljuje točka 14) sedmega odstavka člena 2 Uredbe 608/2013. Na podlagi te določbe Uredbe 608/2013 je imetnik blaga oseba, ki je lastnik blaga, pri katerem obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine ali ima podobno pravico razpolaganja s takim blagom. Da gre v predmetni zadevi za družbo C. iz Šanghaja, Kitajska izhaja iz navedb deklaranta v predmetnem carinskem postopku in iz transportnih dokumentov (tovorni list za predmetno blago), ki jih je predložil deklarant v tem carinskem postopku, kot je to pravilno navedla tudi že tožena stranka. Navedeno dokazuje, da gre za osebo, ki je predmetno blago poslala in ima torej pravico razpolagati s predmetnim blagom (kot to določa točka 14) sedmega odstavka člena 2 Uredbe 608/2013). Tudi po mnenju sodišča sporna vloga v danem primeru predstavlja izjavo pooblaščenca imetnika predmetnega blaga, s katero ta nasprotuje uničenju tega blaga. Iz vsebine spornega pooblastila pa tudi jasno izhaja navedba pooblastitelja, družbe C. z odtisom uradnega žiga te družbe, kot tudi navedba pooblaščenca. Sodišče ne vidi razloga za dvom v verodostojnost pooblastila. Tako je bilo po presoji sodišča dejansko stanje v zadevi pravilno ugotovljeno, sodišče pa tudi ni našlo očitanih kršitev določb postopka. Prav tako je tožena stranka določbo 23. člena Uredbe 608/2013 pravilno uporabila. Glede na navedeno je tožena stranka z izpodbijanim sklepom zahtevo tožnika za uničenje predmetnega blaga pravilno in zakonito zavrnila.

Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.