Jedro

Zapadlost terjatve na dan vložitve predloga za izvršbo izhaja že iz samega notarskega zapisa in ker je dolžnik tudi izrecno soglašal z neposredno izvršljivostjo, so izpolnjeni vsi pogoji za izvršljivost notarskega zapisa, notarski zapis pa predstavlja izvršilni naslov.

Uveljavljani ugovorni razlogi ne predstavljajo naknadno nastalega dejstva, ki ga dolžnik ne bi mogel uveljavljati že pri nastanku izvršilnega naslova.

Terjatev predstavlja kupnino za poslovni delež, pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža pa mora biti skladno s tretjim odstavkom 481. člena ZGD-1 sklenjena v obliki notarskega zapisa. Enaka obličnost je na podlagi drugega odstavka 51. člena OZ zahtevana tudi za vse poznejše spremembe ali dopolnitve te pogodbe, izjema iz četrtega odstavka 51. člena OZ, na katero se sklicuje dolžnik, pa v predmetni zadevi ne pride v poštev. Po tej določbi so sicer veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, vendar pa to velja le, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. V predmetni zadevi ne gre za tako situacijo, saj je namen zahtevane stroge obličnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža poleg dokazne, svarilne in informacijske funkcije za pogodbene stranke nedvomno tudi v tem, da se omogoča vodenje sodnega registra in državni nadzor nad prometom s poslovnimi deleži (odmera davščin ipd.), kar pa predstavlja javni interes (razširjena informacijska funkcija). Vse morebitne spremembe pravnega posla, iz katerega izvira izterjevana terjatev, bi torej, da bi lahko bile pravno upoštevne oziroma zavezujoče, morale biti sklenjene v isti obliki, to je v obliki notarskega zapisa, in zatrjevana sklenitev le ustnega dogovora, ki dolžnikovo obveznost iz notarskega zapisa spreminja oziroma ukinja, ne zadošča. Pravilno je sodišče zavrnilo tudi ugovor prenehanja terjatve zaradi pobota s posojili, vplačanimi v družbo B. d.o.o. V izvršilnem postopku je mogoč le materialnopravni pobot, do katerega po 311. členu OZ lahko pride, če sta terjatvi vzajemni, istovrstni in zapadli. Teorija in sodna praksa sta k tem pogojem dodali še pogoj likvidnosti terjatve, ki je podan, če je protiterjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom ali če se upnik s pobotom strinja. V predmetni zadevi pogoj likvidnosti ni izpolnjen, saj dolžnik niti ne trdi, da bi protiterjatev temeljila na izvršilnem naslovu, prav tako pa je upnik navedbe o pobotu izrecno prerekal in je torej zatrjevana protiterjatev sporna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih 1. točki in naložitvenem delu 2. točke izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor zoper sklep o izvršbi ter predloge za povrnitev stroškov za ugovor in za vlogi z dne 2. 2. 2023 ter 13. 3. 2013 (1. točka izreka sklepa). Sklenilo je še, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 447,98 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje, v preostalem delu pa je predlog upnika za povrnitev stroškov zavrnilo (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo razveljavitev in po izvedbi naroka ponovno odločanje o ugovoru tako, da se pritrdi dolžnikovim trditvam, sklep o izvršbi razveljavi ter postopek ustavi s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Glede na pritožbene navedbe in pravni interes je štelo, da ga dolžnik izpodbija v delu, ki je zanj neugoden, to je v 1. točki in naložitvenem delu 2. točke izreka (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je 29. 11. 2022 na upnikov predlog izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 293/21 z dne 17. 5. 2021, zaradi izterjave zneska 21.283,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2022 dalje do plačila in zaradi izterjave stroškov izvršilnega postopka s pripadki. Izvršbo je dovolilo na dolžnikova denarna sredstva na transakcijskih računih pri organizacijah za plačilni promet in na nepremičnine parcela 1, 2 in 3, vse k.o. X, v lasti dolžnika do ½.

7. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

8. Dolžnik je v ugovoru uveljavljal, da sta z upnikom sklenila dogovor o zapiranju terjatve, zato naj sodišče izvede narok, na katerem bo o tem zaslišalo obe stranki. Pojasnil je, da sta z družbenikom in zakonitim zastopnikom upnika A. A. osebna prijatelja ter poslovna partnerja v več ožje povezanih pravnih osebah, med drugim v družbi B. d.o.o., v kateri je A. A. družbenik v deležu 21,02 %, dolžnik pa v deležu 78,98 %. A. A. je prokurist, dolžnik pa zakoniti zastopnik družbe. Dogovor o zapiranju terjatve se nanaša na udejstvovanje obeh strank v družbi B. d.o.o., pri čemer je upnik kot pravna oseba pristopil k dolgu A. A. z namenom rešiti zagato v družbi B. d.o.o.. Notarski zapis ni izvršljiv, saj terjatev še ni zapadla. Upnik in dolžnik sta se namreč dogovorila, da bosta družbi B. d.o.o. posodila kapital v razmerju s svojima deležema, ker pa je imel upnik likvidnostne težave, se je dolžnik zavezal, da bo prevzel tudi obveznost vplačila deleža upnika, kar bosta stranki upoštevali v medsebojnem zapiranju obveznosti. Družba B. d.o.o. ima na dan 17. 5. 2021 do svojih družbenikov obveznosti v višini 180.503,00 EUR, od tega dolguje dolžniku in njegovim družbam 169.703,00 EUR ter upniku 10.800,00 EUR. Očitno je, da je upnik vložil v družbo manj posojil, kot bi jih moral glede na svoj delež, kar je posledica težav z likvidnostjo in dejstva, da sta imeli stranki sklenjen drugačen dogovor. Dolžnik prilaga kartico danih posojil družbi B. d.o.o. na dan 17. 5. 2021, iz katere je razvidno, da je upnik dal družbi B. d.o.o. posojila skladno z dogovorom med dolžnikom in A. A. Ažurno stanje preostalega dolga je še 10.800,00 EUR, priložena kartica pa dokazuje, da je upnik pristopil k dolgu družbenika A. A. v skladu z dogovorom. Glede na trenutno stanje odprtih obveznosti družbe B. d.o.o. do družbenikov bi moral delež upnika znašati 21 % danih posojil oziroma 37.905,63 EUR, upnik pa je dolžan še 10.800,00 EUR, kar pomeni, da bi moral pokriti dolg do dolžnika v višini 27.105,63 EUR. Kot dokaz dolžnik predlaga zaslišanje zunanjega računovodskega servisa družbe B. d.o.o. C. C. s.p., ki bo potrdil posojila družbi B. d.o.o.. Glede na izpostavljeno kalkulacijo je ugotoviti, da upnik dolguje dolžniku in ne obratno, in sicer še 5.822,13 EUR. Stranki sta imeli sklenjen izrecen dogovor, ki sta ga spoštovali, dokler se upnik ni odločil za protipravno postopanje v nasprotju z dogovorom. V notarskem zapisu je določen datum zapadlosti 31. 3. 2022, upnik pa ob zapadlosti terjatve ni vložil izvršbe, ker je dolgoval dolžniku na osnovi vplačanih posojil. Dolžnik se nadalje sklicuje na 51. člen OZ in navaja, da je bila obveznost dolžnika po notarskem zapisu olajšana oziroma zmanjšana s kasnejšim dogovorom, na osnovi katerega je dolžnik posodil upniku denarna sredstva z namenom kreditiranja skupne družbe. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja je postopanje upnika, ki z zlorabo pravnega reda poskuša priti do nečesa, kar mu ne gre.

9. Upnik je v odgovoru na ugovor prerekal dolžnikove navedbe. Navedel je, da dolžnik enači A. A. osebno z upnikom, čeprav gre pravno za dva različna subjekta, morebitna razmerja med dolžnikom in A. A. pa za ta postopek niso relevantna. Dolžnik nepravilno trdi, da terjatev po izvršilnem naslovu še ni zapadla, saj po notarskem zapisu dolžnikova obveznost zapade v plačilo najkasneje 31. 3. 2022. V ugovoru dolžnik posredno priznava, da tega zneska upniku še ni plačal. Dolžnik je svoje obveznosti v medsebojni sms korespondenci izrecno priznal in izjavil, da bo ostalih 25.000,00 EUR upniku plačal do konca junija (2022). Dolžnikove trditve o dogovorih o posojilu družbi B. d.o.o. so izmišljene in prilagojene dolžnikovim potrebam v tem postopku. Družbo je operativno vodil dolžnik in drugi družbenik A. A. na to ni imel nobenega vpliva. Dolžnik je povedal A. A., da ima družba likvidnostne težave, vendar pa ima v delu projekte, ki bodo prinesli dobiček in s tem denar. Posojila družbi B. d.o.o. so bila dana izključno zaradi (takrat še) dobrega osebnega in celo prijateljskega odnosa med dolžnikom in A. A., dogovora o posojilih dolžnika namesto A. A. pa ni bilo, prav tako upnik tudi ni pristopil k nobenemu dolgu.

10. Dolžnik je v vlogi z dne 2. 2. 2023 navedel, da imata stranki prepletenih več pravno - poslovnih razmerij, ki sta jih spravili na skupen imenovalec, tako da se bo upnik vključil v financiranje posojil družbi B. d.o.o. in da bosta stranki s poslovanjem družbe B. d.o.o. zaprli posojila in vsa pravno - poslovna razmerja na relaciji C. C. - A. A. Če navedbe dolžnika ne bi držale, upnik ne bi septembra 2022 nakazal posojila družbi B. d.o.o. v višini 8.500,00 EUR. Upnik je tako po zapadlosti domnevne konkretne terjatve na skupno družbo nakazal posojilo, za katerega ni obstajala obveznost, zakaj oziroma čemu je to storil, pa ne pojasni, temveč zagovarja tezo, da fizični osebi nista bili zavezani dati posojila družbi B. d.o.o.. To ne drži, saj so skladno z določbami ZFPPIPP družbeniki odgovorni za finančno poslovanje in stabilnost družbe, kar pomeni da morajo po potrebi zagotavljati tudi posojila. Ta obveznost je nastala tudi na relaciji A. A. in C. C. in sta jo udejanjila na način, da je upnik pristopil k navedenemu razmerju.

11. Upnik je v nadaljnjem odgovoru poudaril, da terjatev po notarskem zapisu obstoji in je že zapadla, dolžnik je še ni plačal, svoje obveznosti pa je izrecno in večkrat priznal. Z dolžnikom niso bili sklenjeni nobeni dogovori, za predmetni postopek pa mešanje razmerij z družbo B. d.o.o. in razmerje med dolžnikom in A. A. kot fizično osebo ni relevantno. Upnik zanika, da bi sklepal ustne dogovore, ki bi olajševali obveznosti druge stranke, A. A. kot družbenik družbe B. d.o.o. ni imel obveznosti dajanja posojil družbi ter med njim in dolžnikom ni bilo o tem nobenega dogovora, upnik pa zato tudi ni mogel pristopiti k izpolnitvi take neobstoječe obveznosti. Nakazilo upnika družbi B. d.o.o. v septembru 2022 nima zveze z obstojem predmetne terjatve, katere dolžnik je osebno in ne družba B. d.o.o., posojilo tej družbi pa je bilo dano izključno zaradi takratnega dobrega osebnega odnosa in prijateljstva med dolžnikom in A. A. Iz tega razloga in očitno lažnih obljub dolžnika o pripravljenosti ter možnosti plačila predmetne terjatve upnik tudi do konca leta 2022 ni začel predmetne izvršbe. Družbo B. d.o.o. je vedno vodil in jo še vedno operativno vodi izključno dolžnik in A. A., ki ni več prokurist te družbe, ni imel in nima nobenega vpliva na poslovanje te družbe.

12. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen, odločitev pa je materialnopravno pravilna.

13. V zvezi z ugovorom, da terjatev še ni zapadla, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je dolžnik v izvršilnem naslovu zavezal izterjevani drugi obrok kupnine za poslovni delež plačati najkasneje do 31. 3. 2022. Zapadlost terjatve tako na dan vložitve predloga za izvršbo 18. 11. 2022 izhaja že iz samega notarskega zapisa (prim. drugi odstavek 20.a člena ZIZ), in ker je dolžnik tudi izrecno soglašal z neposredno izvršljivostjo, so izpolnjeni vsi pogoji za izvršljivost notarskega zapisa po prvem odstavku 20.a člena ZIZ, notarski zapis pa predstavlja izvršilni naslov skladno z 2. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ.

14. Dolžnik nadalje uveljavlja ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ (če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave). Navedbe o prenehanju terjatve v bistvenem temelji na trditvah o ustnem dogovoru med zakonitim zastopnikom upnika A. A. in dolžnikom, s katerim naj bi po 51. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) s posojili družbi B. d.o.o. na skupni imenovalec spravila medsebojna razmerja v povezanih družbah, pri čemer naj bi dolžnik družbi dal večji del posojila in zato A. A. dolguje njemu, upnik pa je pristopil k temu dolgu.

15. Izvršilni naslov v predmetni zadevi predstavlja notarski zapis, v katerem sta stranki sklenili pogodbo o odplačnem prenosu poslovnega deleža družbe D. d.o.o.. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz notarskega zapisa izhaja, da je notarka stranki opozorila, da jo morata seznaniti z drugimi okoliščinami, pomembnimi pri sklepanju posla, stranki pa sta izrecno izjavili, da so vse pomembne okoliščine vsebovane v notarskem zapisu in da jima druge okoliščine niso poznane. Višje sodišče v zvezi s tem še dodaja, da je notarka stranki tudi pozvala, naj jo seznanita z morebitnimi drugimi pravnimi posli, povezanimi s predmetnim pravnim poslom, pri čemer sta stranki izjavili, da drugi pravni posli, ki bi bili povezani s predmetnim, med njima niso bili sklenjeni. To dejstvo se izkaže za pravno pomembno zato, ker dolžnik zdaj v ugovoru zatrjuje prav obstoj (ustnih) dogovorov oziroma pravnih poslov, na podlagi katerih naj bi njegova obveznost iz pravnega posla, sklenjenega v obliki predloženega notarskega zapisa, prenehala. Dolžnik sicer ob tem ne konkretizira, kdaj naj bi bil sklenjen ustni dogovor o drugačni ureditvi medsebojnih obveznosti na podlagi danih posojil družbi B. d.o.o., je pa iz njegovih ostalih navedb sklepati, da je bilo to pred sklenitvijo notarskega zapisa, saj se dolžnik sklicuje na stanje danih posojil na dan 17. 5. 2021 (torej na dan, ko je bil sklenjen notarski zapis). Kot je pravilno pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu, je iz tega sklepati, da uveljavljani ugovorni razlogi niti ne predstavljajo naknadno nastalega dejstva, ki ga dolžnik ne bi mogel uveljavljati že pri nastanku izvršilnega naslova. S pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da je do dogovora prišlo naknadno, po sklenitvi notarskega zapisa, dolžnik take ugotovitve ni uspel izpodbiti.

16. Ne glede na ugotovljeno pa je nadalje treba pojasniti, da dolžnik z zatrjevanjem zgolj ustno sklenjenega dogovora o drugačnem načinu prenehanja obveznosti (z dajanjem prej omenjenih posojil skupni družbi) tudi sicer ne bi mogel uspeti. Obličnost pravnih poslov je v OZ urejena v 51. členu. Ta v prvem odstavku določa, da se za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa, ravno za tak primer pa gre tudi v obravnavani zadevi. Kot je bilo že obrazloženo, namreč v predmetni zadevi izterjevana terjatev predstavlja kupnino za poslovni delež, pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža pa mora biti skladno s tretjim odstavkom 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) sklenjena v obliki notarskega zapisa. Enaka obličnost je na podlagi drugega odstavka 51. člena OZ zahtevana tudi za vse poznejše spremembe ali dopolnitve te pogodbe, izjema iz četrtega odstavka 51. člena OZ, na katero se sklicuje dolžnik, pa v predmetni zadevi ne pride v poštev. Po tej določbi so sicer veljavni poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, vendar pa to velja le, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. V predmetni zadevi ne gre za tako situacijo, saj je namen zahtevane stroge obličnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža poleg dokazne, svarilne in informacijske funkcije za pogodbene stranke nedvomno tudi v tem, da se omogoča vodenje sodnega registra in državni nadzor nad prometom s poslovnimi deleži (odmera davščin ipd.), kar pa predstavlja javni interes (razširjena informacijska funkcija).1 Vse morebitne spremembe pravnega posla, iz katerega izvira izterjevana terjatev, bi torej, da bi lahko bile pravno upoštevne oziroma zavezujoče, morale biti sklenjene v isti obliki, to je v obliki notarskega zapisa, in zatrjevana sklenitev le ustnega dogovora, ki dolžnikovo obveznost iz notarskega zapisa spreminja oziroma ukinja, ob pojasnjenem ne zadošča. Prav tako ni mogoče govoriti o izjemi iz tretjega odstavka 51. člena OZ, po katerem so veljavne poznejše ustne dopolnitve o stranskih točkah, o katerih oblična pogodba nič ne govori, če to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana. Prenehanje obveznosti plačila polovice kupnine v znesku 21.283,50 EUR s pripadki namreč ne predstavlja le stranske obveznosti oziroma stranske točke, temveč gre za bistveni element sklenjenega pravnega posla, kot je pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu.

17. Glede na navedeno dolžnik ne more uspeti z navedbami, da je terjatev iz izvršilnega naslova prenehala zaradi ustnega dogovora, ob tem pa ni pomembno, ali je tak zatrjevani ustni dogovor predstavljal dogovor o drugačnem načinu izpolnitve, dogovor o pristopu k dolgu ali novacijo, saj bi v vsakem primeru za upoštevnost oziroma veljavnost takega dogovora bila potrebna izpolnitev zahteve po njegovi kvalificirani obličnosti. Sodišče zato s tem, ko zatrjevanega ustnega dogovora ni vsebinsko presojalo oziroma ker ni ugotavljalo bistvenih dejstev o njegovi sklenitvi, ni zagrešilo pritožbeno očitanih kršitev nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev materialnega prava in kršitev določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Prav tako tudi ni prišlo do zatrjevanih procesnih kršitev iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki naj bi bile podane zato, ker sodišče ni izvedlo naroka, na katerem bi v potrditev dolžnikovih ugovornih navedb o zapletenih medsebojnih odnosih in o zatrjevanem dogovoru zaslišalo stranke oziroma dolžnika. Poleg tega, da so trditve o ustnem dogovoru ostale na precej pavšalni ravni (dolžnik ne specificira, kdaj in kje naj bi bil sklenjen) in jih z zaslišanjem niti ne bi bilo mogoče dopolnjevati, je namreč bistveno že pojasnjeno, da z ustnim dogovorom v predmetni zadevi sploh ni mogoče spremeniti obličnega pravnega posla, iz katerega izvira izterjevana terjatev. Dodati pa je še, da v izvršilnem postopku narok ni obligatoren, temveč ga sodišče opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar oceni, da je to smotrno. V konkretnem primeru zakon naroka ne predpisuje, ravno tako pa ob dejstvu, da ga je dolžnik predlagal le za izvedbo dokaza v potrditev navedb o ustnem dogovoru, s katerim ni mogoče zaobiti zahteve po obličnosti pravnega posla, narok ne bi bil smotrn za odločitev v zadevi.

18. Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi smiselno podani ugovor prenehanja terjatve zaradi pobota s posojili, vplačanimi v družbo B. d.o.o.. V izvršilnem postopku je mogoč le materialnopravni pobot, do katerega po 311. členu OZ lahko pride, če sta terjatvi vzajemni, istovrstni in zapadli. Teorija2 in sodna praksa3 sta k tem pogojem dodali še pogoj likvidnosti terjatve, ki je podan, če je protiterjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom ali če se upnik s pobotom strinja. V predmetni zadevi pogoj likvidnosti ni izpolnjen, saj dolžnik niti ne trdi, da bi protiterjatev temeljila na izvršilnem naslovu, prav tako pa je upnik navedbe o pobotu izrecno prerekal in je torej zatrjevana protiterjatev sporna.

19. Neutemeljene so tudi navedbe, da je upnik s tem, ko je predlog za izvršbo vložil šele pol leta po zapadlosti terjatve, posredno priznal obstoj zatrjevanega dogovora. Upnik ima namreč pravico sam izbrati, kdaj bo terjal plačilo obveznosti, in je pri tem omejen le z zastaralnimi roki. Slediti tudi ni mogoče očitkom, da je upnik z vložitvijo predloga za izvršbo ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja in da z zlorabo pravnega reda poskuša priti do nečesa, kar mu ne gre, saj upnik za izterjevano terjatev razpolaga z izvršilnim naslovom.

20. Ker torej dolžnik z ugovorom ni uspel, je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da sam krije svoje stroške ugovornega postopka in da mora upniku povrniti njegove stroške odgovora na ugovor (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti ter šesti odstavek 38. člena ZIZ). V tem delu dolžnik niti ne navaja kakšnih konketnih pritožbenih razlogov, ob uradnem preizkusu pa višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje stroške tudi po višini odmerilo skladno z Odvetniško tarifo.

21. Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanih 1. točki in naložitvenem delu 2. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k odločitvi, zato sam krije svoje stroške odgovora (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. VSC Sodba Cpg 94/2021 z dne 6. 10. 2021 in VSL Sodba I Cpg 40/2017 z dne 6. 9. 2017 (ta odločba se sicer nanaša na pravni promet z nepremičninami, ki pa je v bistvenih elementih in učinkih podoben pravnemu prometu s poslovnimi deleži). 2 Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, I. - IV. knjiga, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana 1984; Plavšak in ostali, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 392 in 393. 3 Prim. npr. VSC Sklep I Ip 121/2010 z dne 20. 5. 2010 in VSL sklep III Ip 23/2014 z dne 8. 1. 2014.