Jedro

Da je bila izvršba z navedenim izvršilnim sredstvom ustavljena, sicer drži. Vendar pa je upnik še pred izdajo izpodbijanega sklepa predlagal izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnice pri več bankah, in ker je bil ta predlog vložen pred izdajo izpodbijanega sklepa, ga sodišče prve stopnje ne bi smelo zavrniti iz razloga, ker da je bila izvršba s takšnim izvršilnim sredstvom že ustavljena, saj je pomembno, da ni bila že pred tem ustavljena v celoti.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) ustavilo izvršbo; 2.) zavrnilo predlog upnika za dovolitev izvršbe na sredstva na dolžničinem računu pri organizaciji za plačilni promet. Glede odločitve pod 1.) tč. je v obrazložitvi navedlo, da upnik ni v določenem roku plačal varščine oz. ni o tem predložil dokazila; glede odločitve pod 2.) tč. pa, da je bila že s sklepom z dne 14.5.2001 pravnomočno ustavljena izvršba z izvršilnim sredstvom, kot je bilo predlagano.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal njegovo spremembo oziroma razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Opozarja, da na podlagi določb 3. odst. 34. čl. ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli, poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi oziroma predmeti. Kljub temu, da je bila izvršba na računu dolžnice pri organizacijah za plačilni promet že ustavljena s pravnomočnim sklepom, lahko upnik v istem izvršilnem postopku ponovno predlaga izvršbo s tem izvršilnim sredstvom. Namen izvršilnega postopka je poplačilo upnikove terjatve, zato lahko upnik med tekom izvršilnega postopka prostovoljno izbira sredstva in predmete izvršbe, s katerimi zahteva poplačilo terjatve. Če se med tekom izvršilnega postopka izkaže, da izvršba s predlaganim izvršilnim sredstvom ni uspešna, sodišče pa jo zaradi dejanskih ali pravnih ovir ustavi, upnik ne izgubi pravice, da do konca izvršilnega postopka ponovno predlaga izvršbo z že predlaganim izvršilnim sredstvom oziroma predmetom. Upnik je pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, s katerim dnem je sodišče štelo, da je upnik izgubil pravico opravljati procesna dejanja v izvršilnem postopku. Po upnikovem mnenju je sodišče štelo, da je bila izvršba z rubežem dolžničinih premičnin (in s tem celoten izvršilni postopek) ustavljena zaradi neplačila varščine izvršitelju.

Ker upnik izgubi pravico opravljati procesna dejanja v izvršilnem postopku šele po prejemu sklepa o ustavitvi izvršbe in po poteku pritožbenega roka (z dnem ko se izvršilni postopek konča), je bilo materialno pravo pri izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno uporabljeno.

Pritožba upnika je utemeljena.

Ker je osnovni namen izvršilnega postopka v čimhitrejšem in v čimbolj učinkovitem poplačilu upnikove terjatve, Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 3. odst. 34. čl. določa, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti; edini mejnik v takšnem primeru je torej konec izvršilnega postopka. Glede na takšno ureditev ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da ni mogoče ugoditi predlogu za dovolitev izvršbe na sredstva na dolžničinih računih pri organizacijah za plačilni promet, ker je bila izvršba s tem izvršilnim sredstvom že pravnomočno ustavljena s sklepom z dne 14.5.2001. Da je bila izvršba z navedenim izvršilnim sredstvom ustavljena, sicer drži, iz spisa pa je tudi razvidno, da izvršba na dolžničina sredstva pri vseh bankah, pri katerih je bila poskušana, ni bila uspešna.

Vendar pa je upnik še pred izdajo izpodbijanega sklepa s predlogom, vloženim dne 9.7.2004, predlagal izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnice pri več bankah, za katere je od Banke Slovenije pribavil podatke o številkah odprtih transakcijskih računov in ker je bil ta predlog vložen pred izdajo izpodbijanega sklepa, ga sodišče prve stopnje ne bi smelo zavrniti iz razloga, ker da je bila izvršba s takšnim izvršilnim sredstvom že ustavljena, saj je pomembno, da ni bila že pred tem ustavljena v celoti. Glede na to je moralo pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Končno pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa razpolagalo tudi s podatkom, da je dolžnica umrla dne 24.11.2004 (obvestilo Upravne enote Izola z dne 16.12.2004). Glede na to je bil izpodbijani sklep izdan zoper stranko, ki je ni (več) in je zato podana kršitev po 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti tudi iz tega razloga; sodišče prve stopnje bo moralo postopek prekiniti glede na 1. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.