Jedro

Ker tožeči stranki pisna obdolžitev ni bila vročena, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz tega razloga.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 5. 2006, ki je bila tožeči stranki podana iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002). Ugotovilo je, da tožeči stranki ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, ter ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da je tožena stranka kršila drugi odstavek 83. člena ZDR. Presodilo je, da zgolj neformalni razgovor z delavcem brez predhodnega obvestila o tem, da bo opravljen zaradi zagovora pred morebitno odpovedjo in da delodajalec njegovo ravnanje ocenjuje za takšno kršitev, ki ji lahko sledi odpoved, ne ustreza pravnemu standardu "omogočiti zagovor" po drugem odstavku 83. člena ZDR.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz "vseh razlogov po zakonu," predvsem pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da naj se pritožbene navedbe štejejo kot del revizijskih navedb. Kršitev drugega odstavka 83. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 177. člena ZDR ni podana. Ob tako hudi kršitvi, ki jo je ugotovilo sodišče, je vsakemu "povprečnemu" delavcu jasno, da bo sledil določen postopek pri delodajalcu. Zaključek sodišča, da tožeča stranka ni vedela, zakaj je bila povabljena na razgovor k namestnici direktorja tožene stranke v zvezi s samim dogodkom in da je šlo le za neformalen razgovor, ki ni izpolnjeval pogojev zagovora iz drugega odstavka 83. člena ZDR, zato ni materialno pravno utemeljen. Že v več odločbah višjega in vrhovnega sodišča je bilo sprejeto stališče, da je postopek zagovora neformalen. Pisna obdolžitev ni nujna. Tožeči stranki je bila ustno in predhodno predočena tako obdolžitev kot tudi možnost izredne odpovedi. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sodbi spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podredno, da izpodbijani sodbi razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zaradi značaja revizije kot izrednega pravnega sredstva morajo biti revizijski razlogi v njej izrecno navedeni in tudi konkretizirani. Vrhovno sodišče zato ni moglo in smelo upoštevati predloga tožene stranke, da naj se pritožbene navedbe štejejo kot del revizijskih navedb. Revizijsko sodišče namreč preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Ker bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija ne uveljavlja, v tem obsegu Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe ni preizkusilo.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Jedro spora je vprašanje, ali je tožena stranka pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočila tožeči stranki zagovor. V skladu z določilom drugega odstavka 83. člena ZDR mora delodajalec pred izredno odpovedjo omogočiti delavcu zagovor, smiselno upoštevaje prvi in drugi odstavek 177. člena tega zakona, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, oziroma če delavec to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Na podlagi prvega odstavka 177. člena ZDR mora delodajalec v disciplinskem postopku vročiti delavcu pisno obdolžitev ter določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda svoj zagovor. Pisno obdolžitev mora vročiti delavcu na način, kot ga določa 180. člen ZDR.

10. Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednje dejanske ugotovitve, ki so pomembne za odločitev, in na katere je Vrhovno sodišče pri svoji presoji vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožeča stranka ni vedela, da bo pri D. Č. podajala zagovor v zvezi z nameravano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To izhaja tudi iz izpovedbe tožeči stranki nadrejenega delavca E. K., ki je izrecno pojasnil, da tožeči stranki ni nikoli rekel, da se bo morala pri D. Č. zagovarjati zaradi nezgode (zaradi povzročitve katere je bila tožeči stranki kasneje podana izredna odpoved). Iz ugotovljenega dejanskega stanja tudi ne izhaja, da bi bila tožeči stranki vročena pisna obdolžitev.

11. Z zatrjevanjem, da je bila tožeči stranki ustno in predhodno predočena tako obdolžitev kot tudi možnost izredne odpovedi, tožena stranka uveljavlja zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

12. Revizija pravilo ugotavlja, da postopek zagovora ni formalne narave. Vrhovno sodišče je obrazložilo že v večjem številu svojih odločb (1), da določilo drugega odstavka 83. člena ZDR delodajalca ne zavezuje, da bi moral pred odpovedjo izvajati poseben postopek s formalnimi odločitvami (sklepi) ter z vsemi procesnimi zagotovili in roki. Gre za odpoved pogodbe, za katero veljajo splošna pravila o odpovedi (obligacijskih) pogodb, in tiste dodatne zahteve oziroma pogoji, ki jih ZDR predpisuje zaradi varstva delavca kot šibkejše pogodbene stranke. Med takimi dodatnimi pogoji je tudi zagotovitev zagovora. Pravica do zagovora pa izhaja tudi iz Konvencije MOD št. 158 in spremljajočega priporočila MOD št. 166. Po določbi 7. člena Konvencije delavcu ne sme prenehati delovno razmerje zaradi razloga v zvezi z obnašanjem ali njegovim delom, če mu prej ni omogočeno, da se zagovarja zaradi takšnih trditev, razen če od delodajalca z razlogom ni pričakovati, da mu to omogoči. 13. Zmotno je revizijsko prepričanje, da neformalnost postopka zagovora pomeni, da delavcu ni potrebo vročiti pisne obdolžitve in ga seznaniti s tem, da je zoper njega uveden postopek odpovedi. Da bi se delavec lahko uspešno zagovarjal, mu mora biti jasno predočeno, kakšne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti se mu očitajo, saj se le tako lahko brani oziroma pove svoje stališče o očitkih. V skladu s tem namenom in v obsegu, ki delavcu omogoča uspešno obrambo, mu je pred izredno odpovedjo treba vročiti pisno obdolžitev. Določitev kraja in časa, kjer lahko poda svoj zagovor, služi istemu namenu: omogočiti delavcu zagovor. Takšna stališča o nujnosti vročitve pisne obdolžitve izhajajo iz večjega števila odločb Vrhovnega sodišča (2).

14. Tožeči stranki pisna obdolžitev ni bila vročena, zato je izredna odpoved nezakonita že iz tega razloga. V sodbi VIII Ips 262/2006 z dne 24. 10. 2006 je Vrhovno sodišče glede nujnosti pisne obdolžitve sicer zavzelo drugačno stališče, kot izhaja iz 13. točke obrazložitve te odločbe. Presodilo je, da izostanek pisne obdolžitve ni predstavljal razloga za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi, pri čemer je takšno stališče zavzelo ob upoštevanju specifičnih okoliščin primera, ki so se bistveno razlikovale od okoliščin v obravnavanem primeru. V zadevi VIII Ips 262/2006 je delavec na zagovor pristopil na podlagi ustnega vabila, seznanjen je bil s kršitvijo pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je priznal ter brez pripomb podpisal zapisnik. V obravnavani zadevi pa tožeča stranka, s katero je tožena stranka opravila neformalen razgovor, ob tem ni bila seznanjena, da tožena stranka šteje njeno ravnanje za tako hudo kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, da ji namerava zaradi tega podati izredno odpoved, niti ni bila predhodno obveščena, da bo opravljen zagovor v zvezi z nameravano izredno odpovedjo.

15. S sklicevanjem, da je "ob tako hudi kršitvi, kot jo je ugotovilo sodišče, vsakemu povprečnemu delavcu jasno, da bo sledil določen postopek pri delodajalcu", revizija neuspešno dokazuje, da potrebe po pisni obdolžitvi in vabilu na zagovor že zaradi teže očitane kršitve niti ni bilo. Zahteva po pisni obdolžitvi bi odpadla le v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (drugi odstavek 83. člena ZDR). Kateri so ti konkretni primeri, je lahko odvisno od različnih okoliščin (gre za pravni standard, ki ga bo morala napolniti pravna praksa), vsekakor pa je potrebno to možnost delodajalca razlagati restriktivno. Obstoja takšnih okoliščin izpodbijana sodba ne ugotavlja. Teža ugotovljene kršitve pa vsekakor ni okoliščina, zaradi katere bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožeči stranki pred izredno odpovedjo omogoči zagovor (3) (seveda po predhodno vročeni pisni obdolžitvi).

16. Glede na vse zgoraj obrazloženo je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožeči stranki ni bil omogočen zagovor. Zaradi kršitve drugega odstavka 83. člena ZDR je tožbenemu zahtevku za razveljavitev izredne odpovedi, reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku utemeljeno ugodilo.

17. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): VIII Ips 215/2004 z dne 12. 10. 2004, VIII Ips 267/2004 z dne 7. 12. 2004, VIII Ips 20/2005 z dne 1. 3. 2005, ... Op. št. (2): VIII Ips 20/2005 z dne 1. 3. 2005, VIII Ips 84/2007 z dne 11. 3. 2008, VIII Ips 143/2007 z dne 8. 4. 2008, ... Op. št. (3): VIII Ips 154/2006 z dne 10. 10. 2006, VIII Ips 210/2006 z dne 24. 10. 2006, VIII Ips 84/2007.