U-I-244/98

17. 6. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Danijela Starmana iz Kopra na seji dne 17. junija 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. in 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 3/98) in Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Novela Zakona o prometnem davku (v nadaljevanju: ZPD-E) naj bi bila po mnenju pobudnika v nasprotju z Ustavo zaradi tega, ker je uvedla davek na promet odvetniških storitev, Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV) pa zaradi tega, ker odvetniških storitev ne uvršča med storitve, ki so oproščene plačila tega davka. Pobudnik meni, da je obdavčitev prometa odvetniških storitev v nasprotju z ustavno vlogo odvetništva kot dela pravosodja (137. člen Ustave) in v nasprotju z ustavno zahtevo po enaki dostopnosti kvalitetne pravne pomoči. Z obdavčitvijo naj bi bila odvetništvu odvzeta njegova narava službe v javnem interesu. Posledično občutno povečanje cen odvetniških storitev pa naj bi pomenilo neposreden poseg v dostopnost odvetniških storitev predvsem za tiste, ki so na robu družbe in so v socialni državi najbolj potrebni kvalitetnega pravnega varstva. Pravna pomoč tem osebam naj bi izločila iz odvetniške službe tiste odvetnike, ki jim pomagajo.

Zakonodajalec naj bi teh preudarkov pri sprejemanju izpodbijanih zakonov ne obravnaval, še manj pa upošteval. Poseg naj bi bil tako vrednostno kot formalno nesorazmeren z zakonodajalčevimi fiskalnimi pričakovanji. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi izpodbijana zakona, kolikor se nanašata na obdavčitev prometa odvetniških storitev, oziroma ugotovi njuno protiustavnost in zakonodajalcu naloži njuno odpravo.

2.Državni zbor na pobudo ni odgovoril.

3.Pobudnikovi očitki niso utemeljeni. Davek je na eni strani sredstvo za financiranje nalog države in s tem sredstvo njene ekonomske in fiskalne politike, na drugi strani pa zakonodajalec z davčno ureditvijo zasleduje še druge cilje, npr. določeno družinsko politiko, politiko zaposlovanja, razvoj demografsko in sicer ogroženih območij. Ustavni temelj za obdavčitev sta določbi 146. in 147. člena Ustave. Po 146. členu so davki temeljni vir za pridobivanje sredstev za uresničevanje nalog države; 147. člen pa opredeljuje fiskalno suverenost države, se pravi pristojnost zakonodajalca za uvedbo davka ter za določitev njegovih značilnosti, kot sta na primer davčni zavezanec in davčna stopnja. Iz opisane narave davka izhaja, da ima zakonodajalec pri izbiri davčnega predmeta in pri določitvi davčne osnove, davčne stopnje in davčnih oprostitev široko polje proste presoje, da pa mora sprejeto odločitev dosledno - z vidika enakosti v obremenitvi - izpeljati in se ji brez utemeljenega razloga ne more odreči (npr. odločba št. U-I-9/98 z dne 22. 1. 1998 in z dne 16. 4. 1998, Uradni list RS, št. 7/98 in 39/98 ter OdlUS VII, 74).

4.Tako davek na promet proizvodov in storitev kot tudi davek na dodano vrednost sta sistemska davka v tem smislu, da predpisujeta obdavčitev prometa proizvodov in storitev kot pravilo. Oprostitev plačila davka - in ne vključitev v obdavčitev - je torej tista, za katero mora zakonodajalec imeti poseben razlog. Ustavna določba, po kateri je odvetništvo del pravosodja (137. člen), ni tak razlog, zaradi katerega bi bil izvzem prometa odvetniških storitev iz obdavčitve nujen. S tem tudi ni prizadet položaj odvetništva kot samostojne in neodvisne službe, zagotovljen v navedeni določbi Ustave. Prav tako pobudnikovih očitkov ne utemeljuje zahteva po dostopnosti pravne pomoči, ki izhaja iz načel socialne in pravne države (2. člen Ustave). Ta cilj je mogoče doseči po več poteh, izbira te poti pa je stvar zakonodajalca. Po navedenem je Ustavno sodišče pobudo kot neutemeljeno zavrnilo.

5.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :Franc Testen