Jedro

Za oprostitev plačila sodnih taks veljajo določbe ZST-1, kar je predmet presoje v okviru tistega postopka, v katerem stranka zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks po določbah tega zakona. Z izdajo odločbe po ZBPP tako stranka ne more doseči oprostitve plačila sodnih taks v postopku, v katerem je takšen predlog podala, temveč o tem predlogu odloča sodišče v postopku, v katerem je predlog podan ob kriterijih iz ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks z dne 23. 12. 2019 zavrglo, ker je ugotovilo, da dolžnik predloga za oprostitev plačila sodnih taks v skladu s pozivnim sklepom z dne 7. 1. 2020 v naloženem roku ni dopolnil. Dolžnikov predlog z dne 23. 12. 2019 je štelo kot nepopolno vlogo po 4. odstavku 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da je na Okrožno sodišče v Kranju vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč tudi z namenom oprostitve plačila sodne takse. Meni, da sklep ni pravilen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami).

5. Iz spisa izhaja, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi z dne 12. 12. 2019 vložil ugovor in hkrati podal predlog za oprostitev plačila sodne takse. K predlogu za oprostitev plačila sodne takse je priložil fotokopije izpiskov zadnjih treh pokojnin. Sodišče prve stopnje ga je s sklepom z dne 7. 1. 2020 pozvalo, da v roku 8. dni od prejema sklepa1 pozvalo, da dopolni svoj predlog za oprostitev plačila sodne takse z navedbo davčne številke in državljanstva stranke in njenih družinskih članov, s podatki o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov, poda soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, podpiše vlogo ter navede, da so vsi podatki resnični, točni in popolni, za kar sama stranka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo premoženjsko odgovornost. Dolžnik predloga ni dopolnil v naloženem roku, iz spisa pa še izhaja, da je Okrožno sodišče v Kranju zaprosilo Okrajno sodišče na Jesenicah za podatke o izdanih sklepih v tem postopku v zvezi z odločanjem o dolžnikovi vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo vodi pod št. Bpp 37/2020. 6. Dolžnik v pritožbi smiselno trdi, da je s tem, ko je pri Okrožnem sodišču v Kranju podal predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči, sklep sodišča prve stopnje preuranjen, ker oprostitev plačila sodne takse zahteva že v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri Okrožnem sodišču v Kranju.

7. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 1. členu določa, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Brezplačna pravna pomoč po ZBPP tako pomeni pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Po 7. členu ZBPP brezplačna pravna pomoč med drugim zajema pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz 1. točke 5. odstavka 26. člena ZBPP pa izhaja, da se med drugim brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega ali izvensodnega postopka, predvsem pa kot oprostitev plačila stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, stroškov zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa Republike Slovenije in drugih opravičenih stroškov.

8. Oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po 1. točki 5. odstavka 26. člena ZBPP tako ne zajema tudi oprostitve plačila sodnih taks. Novela ZBPP-B2 je namreč v 11. členu črtala 1. točko 5. odstavka 26. člena (ta je določala, da so tudi sodne takse zajete med stroške sodnega postopka). Pred novelo ZBPP-B je brezplačna pravna pomoč omogočala oprostitev plačila sodnih taks, od uveljavitve ZBPP-B pa ne več. To pomeni, da za oprostitev plačila sodnih taks veljajo določbe ZST-1, kar je predmet presoje v okviru tistega postopka, v katerem stranka zaprosi za oprostitev plačila sodnih taks po določbah ZST-1. Z izdajo odločbe po ZBPP tako stranka ne more doseči oprostitve plačila sodnih taks v postopku, v katerem je takšen predlog podala, temveč o tem predlogu odloča sodišče v postopku, v katerem je predlog podan ob kriterijih iz ZST-1. 9. Vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči, na katero se sklicuje dolžnik v pritožbi, na izdajo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, ne vpliva. Tudi če je dolžnik pri Okrožnem sodišču v Kranju zaprosil za brezplačno pravno pomoč v smislu oprostitve plačila sodne takse, le te po 1. točki 5. odstavka 26. člena ZBPP ne more doseči in zato dolžnika ne odvezuje, da ne bi ravnal v skladu s pozivnim sklepom z dne 7. 1. 2020. 10. Ker dolžnik svojega predloga za oprostitev plačila sodne takse ni dopolnil, je sodišče prve stopnje po 4. odstavku 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravilno dolžnikov predlog z dne 23. 12. 2019 zavrglo. Iz navedenih razlogov je zato pritožba dolžnika neutemeljena, sklep sodišča prve stopnje pa pravilen in zakonit (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Po podatkih spisa je bil sklep sodišča prve stopnje z dne 7. 1. 2020 dolžniku osebno vročen dne 14. 1. 2020. 2 Ur. l. RS št. 23/2008 z dne 7. 3. 2008.