Tožnik je pri tukajšnjemu sodišču vložil tožbo zoper sklep FURS, s katerim je bil spoznan za odgovornega za prekršek po drugi alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1. V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZP-1 je sodno varstvo zoper odločbo o prekršku zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti in ne tukajšnjim sodiščem, zato vložitev pritožbe zoper sklep tukajšnjega sodišča o stvarni nepristojnosti nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
Tožba se zavrne.
1.Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 770/2025-5 z dne 12. 6. 2025 (v nadaljevanju tudi sklep tukajšnjega sodišča).
2.V obrazložitvi tožena stranka pojasnjuje, da je tožnik pri tukajšnjem sodišču vložil laično pritožbo zoper zgoraj navedeni sklep, v kateri je med drugim navedel, da pritožbo vlaga sam, ker si pravnega zastopnika zaradi slabe finančne situacije ne more zagotoviti. V kolikor to ne zadošča pa prosi za dodelitev BPP, saj sam nima pravniškega državnega izpita. Tožena stranka se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z objektivnim pogojem za dodelitev BPP. Pojasnjuje, da si je po uradni dolžnosti pribavila zgoraj navedeni sklep tukajšnjega sodišča, iz katerega izhaja, da je sodišče sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o navedeni zadevi, ter da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Tožena stranka ugotavlja, da pritožba v navedeni zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je tožnik izpodbijal odločbo FURS DT 71011-650/2024-5 (10-561-08) z dne 25. 4. 2024, s katero je bil spoznan za prekršek po drugi alineji prvega odstavka 23. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1). Po prvem odstavku 45. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) odločajo o prekrških prekrškovni organi in sodišča. V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. Sodno varstvo zoper navedeno odločbo je zagotovljeno v postopku, v katerem je stvarno pristojno odločati sodišče splošne pristojnosti in ne tukajšnje sodišče. Pri navedenem je sodišče upoštevalo, da je v skladu s prvim odstavkom 77. člena ZP-1 za postopek o prekršku pristojno sodišče, na območju katerega je bil storjen prekršek. Za določitev kraja storitve prekrška se smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) o kraju storitve kaznivega dejanja. Iz opisa prekrška, ki se očita tožniku, je razvidno, da je šlo za prodajo suhomesnatih izdelkov na tržnici Moste v Ljubljani, ki je na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani. Tožena stranka glede na navedeno zaključi, da je pritožba v predmetni zadevi očitno nerazumna ter nima verjetnih izgledov za uspeh, zato je prošnjo tožnika zavrnila zaradi neizpolnjevanja objektivnega kriterija iz prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP.
3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je za BPP zaprosil, ker je invalidsko upokojen in težko sledi daljšemu tekstu, v pravnih zadevah pa se ne znajde. Zaradi nizke pokojnine si odvetnika ne more zagotoviti sam, zato je ostal brez pravnega varstva. Sodišče mu odreka pravno pomoč, sam pa odločb ne razume, zato ne more sodelovati v postopku. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter sodišče samo odloči tako, da ugodi tožnikovi prošnji za dodelitev BPP in mu dodeli odvetnika.
4.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.
5.Tožba ni utemeljena.
6.V obravnavani zadevi je sporno, ali je zakonita odločitev tožene stranke, ki je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 770/2025-5 z dne 12. 6. 2025. Prošnja tožnika je bila zavrnjena zaradi presoje tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP določenega v prvem odstavku 24. člena ZBPP.
7.Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje z ZBPP določene pogoje. Le-ti se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja zakon določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).
8.Prvi odstavek 24. člena ZBPP v zvezi z objektivnim pogojem za dodelitev BPP določa, da se pri presoji upravičenosti prosilca do BPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; kot očitno nerazumna pa se zadeva šteje tudi, če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
9.Sodišče ugotavlja, da se je tožnik v tožbi sicer skliceval na slabo finančno stanje, zaradi katerega si ne more zagotoviti pravnega zastopnika in nima zagotovljenega pravnega varstva. V zvezi z navedenim sodišče tožniku pojasnjuje, da njegova prošnja za dodelitev BPP ni bila zavrnjena, ker ni bil upoštevan finančni kriterij, pač pa zato, ker je tožena stranka ocenila, da v tej zadevi ni izpolnjen objektivni kriterij iz 24. člena ZBPP, ker tožnik po oceni toženke ni izkazal verjetnih izgledov za uspeh. V obravnavani zadevi namreč tožena stranka finančnega kriterija ni presojala, ker tožnik ni izpolnjeval niti objektivnega kriterija za dodelitev BPP.
10.Tudi po presoji sodišča je pravilna odločitev tožene stranke, ki je štela, da prošnja tožnika za dodelitev BPP ni razumna oziroma nima verjetnih izgledov za uspeh. Vložitev pritožbe zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 770/2025-5 z dne 12. 6. 2025, s katerim je sodišče sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje ter zadevo odstopilo stvarno pristojnemu sodišču, tudi po oceni sodišča nima razumnega izgleda za uspeh. Tožnik je namreč pri tukajšnjemu sodišču vložil tožbo zoper sklep FURS DT 71011-650/2024-5 (10-561-08) z dne 25. 4. 2024, s katerim je bil spoznan za odgovornega za prekršek po drugi alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1. V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZP-1 je sodno varstvo zoper odločbo o prekršku zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti in ne tukajšnjim sodiščem, zato vložitev pritožbe zoper sklep tukajšnjega sodišča I U 770/2025-5 z dne 12. 6. 2025 nima verjetnega izgleda za uspeh in je tudi po sodni presoji izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
11.O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj med strankama ni sporno relevantno dejansko stanje, sporna je pravilna uporaba materialnega prava (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).
12.Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe so neutemeljene, sodišče samo pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.