Jedro

Tudi v nepravdnem postopku, tako kot v pravdnem postopku, velja, da pritožniki lahko navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če izkažejo, da jih brez svoje krivde niso mogli navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo Geodetski upravi RS naj prioritetno v roku enega meseca od pravnomočnosti sklepa evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu z elaboratom št. 2015-17230002 ter sodišču o tem posreduje odločbo.

2. Zoper sklep se pritožujejo udeleženka A. A. ter ostali etažni lastniki stavbe na X 19. Uveljavljajo pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajajo, da elaborat ni bil izdelan v skladu s pripombami, ki so jih sodnemu izvedencu poslali etažni lastniki X 19. Etažni lastniki so podali pripombe v smislu funkcionalnega zemljišča k posameznemu vhodu. Gre za vitalne dele stavbe, in sicer zemljišča, ki jih posamezni vhodi koristijo in vzdržujejo že od samega začetka izgradnje stavbe, ki ima tri vhode. Etažni lastniki so sodnemu izvedencu predlagali, da zemljišče parc. št. 1/44 razmeji tako, da vsak vhod dobi tudi svoje funkcionalno zemljišče. Namesto, da bi sodni izvedenec to upošteval, se je skliceval, da ni dobil skice, iz katere bi bilo razvidno posamezno funkcionalno zemljišče k posameznemu vhodu. Izvedencu očitajo netakten in neprofesionalen odnos s predstavnikom upravnika. Etažni lastniki X 19 predlagano zemljišče kot funkcionalno zemljišče k stavbi X 19 uporabljajo za parkirna mesta, del zemljišča pa kot zelenico, na kateri se igrajo otroci. Sklicujejo se na več kot 40 let trajajočo mirno posest v okviru obratovanja rabe stavbe na naslovu X 19. Zato razmejeno zemljišče parc. št. 1/44 ne more biti skupno zemljišče vseh treh vhodov na naslovu X 17, 19 in 21. Predmetno zemljišče bi moralo biti razmejeno na tri nove parcele.

3. Nasprotni udeleženec G., d. d. – v stečaju je na pritožbo odgovoril in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je v postopku, ki se vodi zaradi določitve pripadajočega zemljišča k stavbi, s sklepom 2. 12. 2013 postavilo sodnega izvedenca za urbanizem za ugotovitev, katere zemljiške parcele predstavljajo pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu X 17, 19 in 21. Izvedenec je v svojem izvedeniškem mnenju kot pripadajoče zemljišče poleg parcele št. 1/19 k. o. Y predlagal tudi parc. št. 1/44, ki v naravi predstavlja parkirišče za okoli 20 vozil ter po svoji funkciji služi prebivalcem stavb na X 17, 19 in 21. Na mnenje izvedenca je imela pripombe le udeleženka Občina ..., saj predstavlja parc. št. 1/44 občinsko cesto. Ostali udeleženci na predlog niso imeli pripomb. Sodišče je nato postavilo sodnega izvedenca geodetske stroke z nalogo, da opravi delitev zemljiških parcel s št. 1/19 in 1/44 ter izdela ustrezno strokovno podlago za vpis sprememb v zemljiški kataster. Izvedenec je izdelal elaborat sodne parcelacije, ki ga je sodišče vročilo udeležencem v postopku ter jim določilo 15-dnevni rok za morebitne pripombe z opozorilom, da sodišče kasnejših pripomb ne bo upoštevalo. Nobeden od udeležencev v postopku pripomb ni podal. Sodišče je nato izdalo izpodbijani sklep, s katerim je naložilo Geodetski upravi RS evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Sodišče je pri tem ves čas sledilo predlogu predlagatelja.

6. Udeleženka A. A. in ostali etažni lastniki na X 19 so vložili pritožbo, v kateri navajajo, da izvedenec ni upošteval pripomb, ki so mu jih posredovali etažni lastniki na X 19. Take pritožbene navedbe niso utemeljene. Iz spisa ne izhaja, da bi med izvedencem in udeleženci potekala usklajevanja ali nasprotovanja s strani udeležencev z X 19. Pritožniki pa v roku, ki jim ga je dalo sodišče, niti kasneje, pripomb na izvedensko mnenje sodišču niso posredovali. Zato jih sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa niti ni moglo upoštevati. Pritožbene navedbe, ki jih podajajo nasprotni udeleženci sedaj v pritožbi, so prepozne in jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

7. Tudi v nepravdnem postopku, tako kot v pravdnem postopku, velja, da pritožniki lahko navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če izkažejo, da jih brez svoje krivde niso mogli navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave (337. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP). Pritožniki v pritožbi ne navedejo, zakaj pritožbenih navedb niso poslali že v postopku na prvi stopnji. Pritožbeno sodišče zato novih navedb, ki jih je stranka prvič podala v pritožbi, ne more upoštevati. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je prvostopenjsko sodišče ves čas postopalo v skladu s predlogom predlagatelja, ki ga do pritožbenega postopka ni spremenil. 8. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZP v zvezi s 37. členom ZNP).