Jedro

Postopek vpisa v sodni register je posebna vrsta nepravdnega postopka, v katerem sodišče ne more izvajati dokazov zaradi ugotavljanja dejstev, ki so med udeleženci postopka sporna. Zato tudi ne more odločati o predhodnem vprašanju, kadar je odločitev o tem vprašanju odvisna od dejstev, ki je med udeleženci sporno, temveč mora prekiniti postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju. Ker so dejstva, ali je bila skupščina sklepčna, ali so na njej sprejete odločitve veljavne in ali je bila pravilno sklicana, med udeleženci sporna, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom postopek vpisa spremembe družbene pogodbe (in s tem tudi postopek odločanja o pritožbi z dne 6. 9. 2013 in podrednem predlogu za izdajo nadomestnega sklepa z dne 6. 9. 2013) prekinilo do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju v postopku I Pg 1006/2013, ki teče glede veljavnosti sklepa skupščine z dne 26. 8. 2013 o spremembi 19. in 20. člena družbene pogodbe.

Zoper ta sklep se pritožuje A. T. (v nadaljevanju pritožnica) brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo po pritožbi pritožnice, ki je v podrednem delu vsebovala tudi predlog za izdajo nadomestnega sklepa in prekinitev postopka, saj je bilo sodišče s pritožbo seznanjeno, da v zvezi z materialno pravno podlago vpisa sprememb po sklepu Srg 2013/34257 z dne 29. 8. 2013 teče pravdni postopek, v katerem pritožnica zahteva ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitev sklepov, ki predstavljajo materialno pravno podlago za vpis spremembe družbene pogodbe. Vendar pa je sodišče spregledalo, da je pritožnica prvenstveno vložila pritožbo zoper sklep Srg 2013/34257 z dne 29. 8. 2013 in v tej pritožbi izrecno zatrjevala ničnost skupščinskega sklepa o spremembi družbene pogodbe in tudi poudarila, da na ničnost registrsko sodišče pazi po uradni dolžnosti. Torej ne drži navedba, da je registrsko sodišče pri ugotavljanju materialno pravne podlage omejeno v tem smislu, da ne more presojati navedb pritožnice glede ničnosti skupščinskih sklepov. Sodišče prve stopnje bi moralo prvenstveno ugotavljati razloge za morebitno ničnost skupščinskih sklepov, ki so podlaga za vpis spremembe družbene pogodbe in na tej podlagi odločiti o pritožbi. V kolikor bi ugotovilo, da je pritožba utemeljena, bi lahko izdalo nadomestni sklep, če pa o tem ne bi odločalo, bi zadevo odstopilo pritožbenemu sodišču. Če bi se izkazalo, da pritožba iz razloga ničnosti skupščinskih sklepov ni utemeljena, bi lahko sodišče prve stopnje odločalo o podrednem predlogu v pritožbi z dne 6. 9. 2013 in odločalo tudi o prekinitvi tega postopka. Prekinitev, kot jo je izvedlo sodišče prve stopnje, ni skladna z namenom prekinitve postopka odločanja o vpisu spremembe, saj sodišče predhodno sklepa o vpisu spremembe družbene pogodbe ni razveljavilo, kot je to izrecno predlagala pritožnica. Dejstvo je, da sklep o vpisu spremembe kljub izpodbijanemu sklepu o prekinitvi postopka še vedno velja z vsemi učinki in je podlaga za nadaljnje vpise v sodni register. Smisel in namen sklepa o prekinitvi postopka pa je v tem, da se pred odločitvijo o vpisu spremembe v sodni register ugotovijo določena dejstva in izvedejo določeni dokazi, ki so potrebni za presojo materialnopravne pravilnosti takega vpisa. Prekinitev postopka, kot jo je izvedlo prvostopenjsko sodišče, nima nikakršnega učinka in ne sledi svojemu namenu, saj je sklep o vpisu spremembe še vedno veljaven in sprememba vpisana v sodni register. Da bi izpodbijani sklep imel svoj smisel bi moralo naslovno sodišče najprej sklep o vpisu spremembe družbene pogodbe razveljaviti, zadevo vrniti v ponovno odločanje na prvo stopnjo ter v tej fazi potem prekiniti postopek odločanja in počakati na odločitev pravdnega sodišča. V odgovoru na pritožbo subjekt vpisa navaja, da so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je pritožnica zatrjevala ničnost skupščinskega sklepa in poudarila, da na ničnost pazi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, neutemeljene, saj je sodišče v tretjem odstavku in petem odstavku obrazložitve navedbe pritožnice v celoti povzelo, za tem pa v devetem odstavku obrazložitve utemeljilo, da je sprejelo odločitev, da ne bo samo odločalo o predhodnem vprašanju veljavnosti sklepa skupščine z dne 26. 8. 2013. Ne drži tudi pritožbena trditev, da bi sodišče moralo prvenstveno ugotavljati razloge za morebitno ničnost skupščinskih sklepov in na tej podlagi odločiti o pritožbi. Sodišče ni dolžno samo reševati tega vprašanja, če na matičnem področju teče o tem že pravda, kot je v tem primeru. Ob tem je potrebno opozoriti tudi na določilo devetega člena ZNP, ki v primeru ugotovitve sodišča, da so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja, prekine postopek in jih napoti, da v določenem roku sprožijo postopek za rešitev tega vprašanja. Sodišče je ugotovilo prav to, da so med udeleženci sporna dejstva, zato se je pravilno postavilo na stališče, da nepravdno sodišče ne more vsebinsko odločati v registrskem postopku o veljavnosti sklepa skupščine o spremembi družbene pogodbe. Ker registrsko sodišče ni odločalo o utemeljenosti pritožbe, pač pa je zaradi spornih dejstev postopek prekinilo, je prav tako pravilno prekinilo postopek glede podrednega predloga za izdajo nadomestnega sklepa, kajti o predlogu za vpis lahko odloči registrsko sodišče drugače in z novim sklepom izda nadomestni sklep le v primeru, ko odloča o utemeljenosti pritožbe. V tem primeru pa registrsko sodišče o utemeljenosti pritožbe še ni odločalo, ker je postopek prekinilo. Prav tako ne drži pritožbena navedba, da bi registrsko sodišče lahko odločalo o podrednem predlogu pritožnice za izdajo nadomestnega sklepa in s tem odločalo o prekinitvi postopka. V primeru, če registrsko sodišče ugotovi, da ni podlage za nadomestitev sklepa, odstopi zadevo sodišču druge stopnje, da odloči o pritožbi. Odločitev sodišča, da se postopek prekine, ne da bi razveljavilo sklep o vpisu, je pravilna in zakonita, saj temelji na določbi drugega odstavka 33. člena ZSReg, kar je sodišče tudi jasno obrazložilo. Sklep o vpisu registrsko sodišče namreč lahko razveljavi le takrat, ko ob odločanju o pritožbi ugotovi, da je pritožba predlagatelja utemeljena. V obravnavani zadevi pa registrsko sodišče o pritožbi ni odločalo, saj je postopek vpisa prekinilo do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju. Pritožba tudi neutemeljeno trdi, da bi moralo registrsko sodišče najprej sklep o vpisu spremembe družbene pogodbe razveljaviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje na prvo stopnjo ter v tej fazi prekiniti postopek. Takšnega načina ZSReg ne pozna, pa tudi ne bi bilo logično in smiselno, da bi registrsko sodišče sklep o vpisu razveljavilo, čeprav še niso bila v situ presoje dejstva, ki so med udeleženci sporna.

Pritožba ni utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo naslednje ugotovitve sodišča prve stopnje: (-) da je sodišče prve stopnje s sklepom Srg 2013/34257 z dne 29. 8. 2013 dovolilo vpis spremembe družbene pogodbe z dne 26. 8. 2013, (-) da je pritožnica A. T. po pooblaščencu vložila pritožbo zoper sklep Srg 2013/34257 z dne 29. 8. 2013 in podredno predlagala izdajo nadomestnega sklepa ter prekinitev postopka, (-) da je pritožnica v pritožbi navajala, da sprememba družbene pogodbe ni veljavno sprejeta, zaradi česar sklep nima veljavne in materialno pravne podlage. Slednje je pritožnica utemeljevala z navedbami: (-) da je sprememba družbene pogodbe bila sprejeta na skupščini, ki ni bila pravilno sklicana, zaradi česar sta skupščinska sklepa o spremembi družbene pogodbe nična iz razloga po 1. alineji 390. člena ZGD-1, na kar mora paziti tudi registrsko sodišče, (-) da ima družba dve poslovodji, ki delujeta skupno, zaradi česar imajo posli, odločitve in izjave, ki jih poslovodji podata kot organ in predstavnika družbe učinek in veljavo le, če jih podati oba skupaj, kar velja tudi za sklic skupščine, slednjo pa je sklical direktor F. C. samostojno oziroma odvetnica V. Z. H. po njegovem pooblastilu brez soglasja druge poslovodkinje - pritožnice, (-) da iz vabila na skupščino ne izhaja, da bi F. C. skupščino sklical kot družbenik, tudi če bi jo, pa bi bil tak sklic v nasprotju z določili družbene pogodbe in ZGD, (-) da je kršen 19. in 20. člen družbene pogodbe, s katerima sta dogovorjena razmerja med družbenikoma in (-) da je na skupščini bil prisoten zgolj družbenik F. C., ne pa tudi pritožnica. Tako skupščina glede na določbe 20. člena družbene pogodbe ni bila sklepčna in ni mogla veljavno odločati.

Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je pred dovolitvijo vpisa spremembe družbene pogodbe presodilo, ali so izpolnjene procesne predpostavke po 29. členu ZSReg ter da je šele z vložitvijo pritožbe družbenice A. T. postalo sporno, ali so izpolnjene materialno pravne predpostavke glede veljavnosti sklepa skupščine o spremembi družbene pogodbe z dne 26. 8. 2013 (4. točka 34. člena ZSReg). Sodišče prve stopnje je tako povzelo, da se pritožbene navedbe, da skupščina dne 26. 8. 2013 glede na določilo 20. člena družbene pogodbe z dne 23. 11. 2011 ni bila sklepčna in ni mogla veljavno odločati, da skupščina ni bila pravilno sklicana, ker je poslovodja F. C. naj ne bi mogel sklicati samostojno, brez soglasja pritožnice, nanašajo na dejstva, od katerih je odvisna zakonitost in veljavnost sklepa skupščine z dne 26. 8. 2013 o spremembi družbene pogodbe, to pa je predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev registrskega sodišča o dovolitvi vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register. Registrsko sodišče lahko v primeru predhodnega vprašanja v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZSReg, le-to za potrebe tega postopka samo reši, lahko pa v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZSReg prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju, če je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno. Ker so dejstva, ali je bila skupščina sklepčna, ali so na njej sprejete odločitve veljavne in ali je bila pravilno sklicana, med udeleženci sporna, po oceni sodišča prve stopnje samo registrsko sodišče, kot nepravdno sodišče, ne more vsebinsko odločati o registrskem postopku o veljavnosti sklepa skupščine o spremembi družbene pogodbe z dne 26. 8. 2013, odločitev o dovolitvi vpisa spremembe družbene pogodbe pa je odvisna ravno od ugotovitve teh dejstev, ki so med udeleženci sporna. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 33. člena ZSReg odločilo, da se postopek vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register in s tem tudi postopek odločanja o pritožbi pritožnice ter podredno o njenem predlogu za izdajo nadomestnega sklepa prekine do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju. Pri tem sodišče prve stopnje pritožnice ni napotilo na pravdni postopek za odločitev o predhodnem vprašanju, saj je pritožnica takšen postopek že sprožila pred Okrožnim sodiščem v Celju in se vodi pod opr. št. I Pg 1006/2013. Ker je postopek prekinjen, pa tudi ni mogoče pred tem odločati o pritožbi družbenice A. T. in o njenem podrednem predlogu za izdajo nadomestnega sklepa. Šele po pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju bo sodišče lahko nadaljevalo postopek vpisa v sodni register s tem, da bo najprej odločalo o pritožbi družbenice A. T. in o njenem podrednem predlogu za izdajo nadomestnega sklepa.

Postopek vpisa v sodni register je posebna vrsta nepravdnega postopka, v katerem sodišče ne more izvajati dokazov zaradi ugotavljanja dejstev, ki so med udeleženci postopka sporna. Zato tudi ne more odločati o predhodnem vprašanju, kadar je odločitev o tem vprašanju odvisna od dejstev, ki je med udeleženci sporno, temveč mora prekiniti postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju. Najpogostejša morebitna predhodna vprašanja v postopku vpisa v sodni register je presoja veljavnosti sklepa organa upravljanja družbe (skupščine), ki je bodisi pravni temelj za nastanek pravnega razmerja, ki nastane šele z vpisom v sodni register (npr. vpisi v zvezi s spremembo osnovnega kapitala družbe, vpisi spremembe statuta in podobno), bodisi je sam sklep tisto pravno dejstvo, ki se vpisuje v sodni register (npr. sklep o odobrenem kapitalu) (1). Pri odločanju v opisanih položajih je treba upoštevati, da je registrsko sodišče po prvem odstavku 33. člena ZSReg pristojno samo odločati o predhodnem vprašanju, torej o vsebini pravic in pravnih razmerij, od obstoja oziroma neobstoja katerih je odvisna odločitev o utemeljenosti predloga za vpis v sodni register. Sodišče prekine postopek zaradi rešitve predhodnega vprašanja samo v primeru, če je odločitev o tem predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci postopka sporno. Udeleženec postopka mora utemeljiti razloge, zaradi katerih vpis posameznega sklepa ni utemeljen in zato postaviti določene navedbe. Šele v primeru, če je zaradi presoje utemeljenosti materialno pravno pomembnih navedb v ugovoru treba ugotoviti dejstva, ki so med udeleženci postopka sporna, sodišče prekine postopek (2). Registrsko sodišče mora v postopku odločanja o utemeljenosti zahtevka za vpis presoditi tudi, ali so izpolnjene materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon (4. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg). Materialno pravne predpostavke za vpis na podlagi sklepa skupščine pa so materialno pravne predpostavke veljavnosti sklepa skupščine. V zvezi s tem je treba razlikovati med ničnostnimi in izpodbojnimi razlogi, saj izpodbojnost sklepa sama po sebi še ne povzroči neveljavnosti sklepa skupščine in izpodbijani sklep preneha veljati šele, ko je razveljavljen s pravnomočno oblikovalno sodno odločbo. Do takrat pa sklep velja in učinkuje ter so zato podane materialno pravne predpostavke za vpis sklepa v sodni register. Zatrjevana izpodbojnost sklepa zato v nobenem primeru ne more biti razlog za zavrnitev vpisa na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg in zato tudi ne razlog za prekinitev postopka. V zvezi z ničnostnimi razlogi pa bo moralo registrsko sodišče prekiniti postopek do pravnomočne odločitve v matičnem pravdnem postopku samo, če bo zaradi presoja o tem, ali je podan zatrjevani ničnostni razlog, treba ugotoviti dejstvo, ki so med udeleženci postopka za vpis v sodni register sporna (3).

Upoštevajoč navedeno je v posledici dejstva, da je pritožnica v pritožbi zoper sklep z dne 26. 8. 2013 uveljavljala ničnostne razloge po 1. alineji prvega odstavka 390. člena ZGD-1 in po prvem odstavku 516. člena ZGD-1 ter drugem odstavku 510. člena ZGD-1, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da gre za predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev registrskega sodišča o dovolitvi vpisa v sodni register ter da je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno, in je s tem tudi posledična odločitev o prekinitvi postopka na podlagi drugega odstavka 33. člena ZSReg, pravilna.

Sodišče prve stopnje torej ni spregledalo, da je pritožnica prvenstveno vložila pritožbo zoper sklep z dne 29. 8. 2013 in da je v tej pritožbi izrecno zatrjevala ničnost skupščinskega sklepa o spremembi družbene pogodbe in tudi poudarila, da na ničnost registrsko sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je namreč to pravilno povzelo v 3. in 5. odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa, vendar je odločilo, da je v zvezi z vprašanjem ničnosti skupščinskih sklepov glede spremembe družbene pogodbe med udeleženci postopka podan spor o dejstvih, zato je po oceni pritožbenega sodišča sprejelo pravilno in zakonito odločitev, ko je prekinilo predmetni postopek. Prav tako ne držijo pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje prvenstveno moralo ugotavljati razloge za morebitno ničnost skupščinskih sklepov, ki so podlaga za vpis spremembe družbene pogodbe in odločiti o pritožbi. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, sodišče o ničnosti skupščinskih sklepov lahko odloča zgolj v primeru, če jih je mogoče presojati na podlagi listin, ki jih je v zvezi s tem treba priložiti predlogu za vpis, v kolikor pa so glede tega vprašanja sporna dejstva med udeleženci postopka, pa registrsko sodišče kot nepravdno sodišče ne more samostojno odločati o predhodnem vprašanju. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da prekinitev postopka, kot jo je izvedlo sodišče prve stopnje, ni v skladu z namenom prekinitve postopka odločanja o vpisu spremembe, ker sodišče sklepa o vpisu spremembe družbene pogodbe ni razveljavilo, kot je izrecno predlagala pritožnica. V kolikor namreč sodišče pri preizkusu pritožbe ugotovi, da bi bilo potrebno za odločitev o pritožbi najprej odločiti o predhodnem vprašanju, ki pa je odvisno od dejstev, ki so med udeleženci postopka sporna, sodišče prve stopnje lahko le prekine tak postopek in ne more odločati o utemeljenosti pritožbe, kar je pogoj za to, da bi sodišče prve stopnje lahko razveljavilo sklep o dovolitvi vpisa spremembe družbene pogodbe.

Sicer je res, da sklep o vpisu spremembe kljub izpodbijanemu sklepu o prekinitvi postopka še vedno velja z vsemi učinki in je vpisan v sodnem registru, vendar sklep Srg 2013/34257 z dne 29. 8. 2013 zaradi vložene pritožbe s strani pritožnice še ni postal pravnomočen in je tako viseč. ZSReg v 19. členu namreč določa, da se v postopku za vpis v sodni register za vprašanje, ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopke, ZNP pa v prvem odstavku 32. člena določa, da pritožba zadrži izvršitev sklepa, če zakon ne določa drugače, ali če sodišče ne odloči drugače. Ker ZSReg ne določa, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa in ker tako ni odločilo niti sodišče prve stopnje, je šteti, da kljub izvršenemu vpisu v sodni register izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 8. 2013 še ne more imeti učinkov izvršenega sklepa. Ker je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 8. 2013 izdal sodni referent in v skladu z 11. členom ZSReg o pritožbi, ki jo je vložila pritožnica 6. 9. 2013 odloča sodnik prve stopnje, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi sklep z dne 29. 8. 2013 razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvostopno (sodnemu referentu) ter potem v tej fazi prekinilo postopek odločanja in počakalo na odločitev pravdnega sodišča, saj za takšno postopanje ni najti zakonske podlage.

Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče v skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo pritožnice kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z drugo točko 39. člena in 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Tako dr. Nina Plavšak v uvodnih pojasnilih Zakona o sodnem registru, GV Založba, Ljubljana, 2007, stran 64. Op. št. (2): Ibidem, stran 65. Op. št. (3): Ibidem, stran 66 in 67.