Jedro

Sodišče prve stopnje ni zakonito izdalo sodbe na podlagi pripoznave, saj tožena stranka tožbenega zahtevka ni pripoznala, ampak je v odgovoru na tožbo navedla, da sicer priznava vtoževane zneske iz naslova nadomestila plače, povračila stroškov v zvezi z delom in regresa za letni dopust, da pa si pridržuje pravico podati pobotni ugovor, ker je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba ( 1.in 3.točka izreka) se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati plačo in nadomestilo plače za september 2010 in oktober 2010 v zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz 1. in 2. alineje 1.točke izreka, stroške prevoza na delo za september 2010 in sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2010 v zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz 3.in 4. alineje 1.točke izreka. Zaradi umika tožbe v preostalem znesku je s sklepom postopek ustavilo (2.točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 142,73 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila, da ne bo izvršbe (3.točka izreka).

Zoper 1. in 3.točko izreka (odločitev o stroških postopka) se pritožuje tožena stranka zaradi absolutno bistvene kršitve postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 316. člena ZPP ter s tem storilo absolutno bistveno kršitev postopka po določbi 7.točke 2.odstavka 339.člena ZPP. Sodišče je namreč nepravilno štelo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Z vlogo z dne 6. 5. 2011 je tožnica podala predlog za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Na to vlogo tožena stranka ni odgovorila in ni pripoznala zahtevka. V odgovoru na tožbo je tožena stranka navedla, katera terjatev tožnice do tožene stranke obstoji. Ta navedba pa ne pomeni in ne predstavlja izrecne, nedvoumne in brezpogojne pripoznave terjatve, kar je pogoj za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. V 4. točki odgovora na tožbo je tožena stranka zapisala, da terjatev tožnice do tožene stranke priznava, nato pa, da je tožnica kršila pogodbene obveznosti, zaradi česar je toženi stranki nastala škoda. Torej, da ima tožena stranka do tožnice terjatev iz naslova pogodbe o zaposlitvi, navedla je še, da še ne podaja pobotnega ugovora, v zvezi s tem pa si pridržuje pravico, da bo to storila v nadaljevanju postopka. Tožena stranka ima pravico do konca glavne obravnave podati pobotni ugovor. Toženi stranki je bila z zamudno sodbo (pravilno sodbo na podlagi pripoznave) odvzeta pravica do kontradiktornosti in do odločanja o zadevi po opravljeni glavni obravnavi. Vse dokler ima tožena stranka pravico podati nakazani oziroma napovedani pobotni ugovor, priznanje obstoja terjatve tožnice do tožene stranke ne pomeni hkrati že pripoznave tožbenega zahtevka tožnice do tožene stranke. Priglaša stroške v višini sodnih taks.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave in odločitev o stroških postopka v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2.odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. list RS št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je na podlagi odgovora na tožbo , v katerem je tožena stranka priznala tožbeni zahtevek, izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo.

Pripoznava tožbenega zahtevka je enostransko procesno dejanje tožene stranke o tem, da je zahtevek tožeče stranke utemeljen. Izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka mora biti jasna, nedvoumna in se mora nanašati neposredno na tožbeni zahtevek, kot ga tožeča stranka uveljavlja v tožbi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da odgovor na tožbo, kot ga je oblikovala tožena stranka, nima značilnosti pripoznave tožbenega zahtevka, ki je lahko zakonska podlaga za izdajo sodbe na podlagi pripoznave po 316. členu ZPP. Sodba na podlagi pripoznave je mogoča samo takrat, kadar tožena stranka pripozna zahtevek brez vsakega pridržka. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo napovedala, da si pridržuje pravico podati pobotni ugovor, ker je tožnica kršila obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka torej ni niti pripoznala tožbenega zahtevka, poleg tega pa je napovedala še pobot. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, ki ga je podala v vlogi z dne 6. 5. 2011, na vlogo tožena stranka ni odgovorila in tudi ni pripoznala zahtevka. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku, ki ga je tožnica podala z vlogo z dne 6. 5. 2011, v kateri je del tožbenega zahtevka umaknila, s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sodbo na podlagi pripoznave ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 7. točko 2. odstavka 339. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.