Jedro

Morebitni dejanski interes, ki ga ima tožnik v zvezi z ureditvijo prometnega režima na občinski cesti, ne zadošča za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku, saj mora biti s spornim pravnim razmerjem poseženo v kakšno neposredno na zakon ali drug predpis oprto osebno korist tožeče stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Organ skupne občinske uprave občin Lendava, Dobrovnik in Kobilje (v nadaljevanju Organ skupne občinske uprave) zavrgel pritožbo tožeče stranke zoper sklep istega organa št. 090-0022/2013-1HT z dne 24. 2. 2014, s katerim je bil ustavljen inšpekcijski postopek zoper Občino Lendava. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bil po prijavi tožeče stranke začet inšpekcijski postopek zoper inšpekcijskega zavezanca Občine Lendava zaradi nezakonitega posega v prostor, ki pa je bil s sklepom z dne 24. 2. 2014 ustavljen. V obravnavanem primeru je bil inšpekcijski postopek začet po uradni dolžnosti. V inšpekcijskem postopku pa tožnik kot prijavitelj ni stranka, temveč je to le inšpekcijski zavezanec. Tako pritožbe ni vložila upravičena oseba, zato jo je prvostopni organ zavrgel. Pri tem še pojasnjuje, da Organ skupne občinske uprave opravlja upravne, strokovne in pospeševalne naloge občinskih uprav občinah ustanoviteljic. Med drugim opravlja tudi inšpekcijski nadzor v zadevah iz občinske pristojnosti. Pri izvajanju svojih nalog pa inšpektor samostojno vodi postopek in izdaja odločbe.

Župan Občine Lendava je kot pritožbeni organ s sklepom z dne 3. 4. 2014 zavrgel tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani prvostopni sklep z utemeljitvijo, da pritožbe ni vložila upravičena oseba, saj A. ni stranka obravnavanega inšpekcijskega postopka.

Tožnik v tožbi zatrjuje, da Občina Lendava izvaja nezakonit poseg v prostor. Gre za obsežna dela na Kolodvorski ulici, kjer se v neposredni bližini nahaja tudi njegova nepremičnina in sicer poslovno gospodarski objekt, ki je neposredno povezan z dostopom na Kolodvorsko ulico. Z investicijo pa je občina posegla v spremembo prometnega režima, delno preusmerila tudi vodne tokove, prav tako ni imela soglasja za spremembo prometnega režima od lastnika sosednjega zemljišča oziroma tožeče stranke. Za takšne posege v prostor, pa bi si morala pridobiti gradbeno dovoljenje, kar je potrdil tudi njen projektant kot strokovnjak. Dejansko gre za velik poseg v okolje in prostor, kjer se spreminja prometni režim iz dvosmernega v cesto z enosmernim prometom, zoženje cestišča, zmanjšanje radiusa priključka na dvorišče, kjer so objekti tožeče stranke in nemožnost dovoza z velikimi tovornimi vozili ter kmetijsko mehanizacijo. Tako ne gre zgolj za rekonstrukcijo, pri tem pa je bila tožeči stranki odvzeta pravica do sodelovanja v postopku. Predlaga, da sodišče izpodbijana sklepa odpravi ter toženi stranki naloži, da za rekonstrukcijo kolodvorske ceste pridobi gradbeno dovoljenje s predhodnimi soglasji vseh lastnikov sosednjih zemljišč. Prav tako zahteva povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka pojasnjuje, da gre za rekonstrukcijo občinske ceste in gradnjo pločnika. V ta namen je pridobila vsa potrebna soglasja. V postopke res ni vključila tožeče stranke, ker to ni bilo potrebno, saj ni šlo za noben velik poseg v prostor, temveč za vzdrževalna dela v javno korist. Navedeno je potrdil tudi gradbeni inšpektor, ki je na podlagi ogleda na kraju samem ugotovil, da ni podana nobena kršitev predpisov, ker gre za rekonstrukcijo ceste, ki je kategorizirana kot občinska cesta. Prav tako so vsa dela potekala v območju cestnega telesa. Inšpektorji, ki delujejo v okviru skupne občinske uprave Občin Lendava, Dobrovnik in Kobilje so pri vodenju postopka v okviru svojih pooblastil samostojni ter izdajo odločbe in sklepe v upravnem prekrškovnem postopku. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne ter tožeči stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

V pripravljalni vlogi z dne 5. 9. 2014 tožeča stranka še navaja, da je tožena stranka na sporni cesti s prometnim znakom prepovedala vožnjo s tovornimi vozili. Takšna prepoved pomeni nemožnost uporabe nepremičnin kakor tudi samega kmetijskega zemljišča, zato je tak poseg nezakonit, ker omejuje tožečo stranko pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

Tožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) ima v inšpekcijskem postopku položaj stranke zavezanec. Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke. V upravno sodni praksi se je izoblikovalo tudi pravno stališče, da lahko imajo položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku tudi druge osebe, če so z ukrepom inšpekcijskega nadzorstva prizadete njihove pravne koristi. Kot pravna korist pa je sodno varovana le neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Inšpekcijski postopek je vodil Organ skupne občinske uprave. V skladu z Odlokom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin Lendava, Dobrovnik in Kobilje je ta med drugim pristojna za opravljanje inšpekcijskega nadzora in občinskega redarstva ter urejanja prostora. Na področju inšpekcijskega nadzora in občinskega redarstva opravlja inšpekcijski nadzor v skladu z ZIN in občinsko redarstvo v skladu z zakonom, ki ureja občinsko redarstvo. Na področju urejanja prostora pa skupna občinska uprava opravlja naslednje naloge: določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine; določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor; načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena, priprava prostorskih aktov občin in vodenje postopka priprave občinskih prostorskih aktov.

Iz sklepa Organa skupne občinske uprave z dne 24. 2. 2014 (zoper katerega je tožeča stranka vložila pritožbo, ki je bila zavržena z izpodbijanim sklepom) je razvidno, da je bil inšpekcijski postopek zoper Občino Lendava zaradi nezakonitega posega v prostor (zaradi rekonstrukcije Kolodvorske ulice) ustavljen, ker je bilo ugotovljeno, da si je Občina Lendava za rekonstrukcijo ceste pridobila vsa potrebna soglasja ter da ni posegla v pravice tožeče stranke kot lastnika sosednjega zemljišča. Tožnik svoj pravni interes za sodelovanje v inšpekcijskem postopku pred Organom skupne občinske uprave utemeljuje z lastništvom zemljišča, ki meji na cesto, ter na katerem ima poslovno gospodarski objekt. Zatrjuje, da je zaradi spremembe prometnega režima v posledici rekonstrukcije ceste onemogočena funkcionalna raba njegove nepremičnine, kar bi naj predstavljalo poseg v njegove pravice, ker opravlja gospodarsko dejavnost. Vprašanje ureditve prometnega režima na javni cesti ne predstavlja kakšne tožnikove pravice ali pravne koristi. Prometni režim se namreč določa v javnem interesu, zato tožnik na podlagi navedenega ne izkazuje, da bi se imel pravico udeleževati obravnavanega inšpekcijskega postopka. Morebitni dejanski interes, ki ga ima tožnik v zvezi z ureditvijo prometnega režima, pa ne zadošča za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku, saj mora biti s spornim pravnim razmerjem poseženo v kakšno neposredno na zakon ali drug predpis oprto osebno korist tožeče stranke.

Sicer pa iz tožnikovih navedb v tožbi, kakor tudi njegovega tožbenega predloga izhaja zahteva, da si mora Občina Lendava za sporno rekonstrukcijo pridobiti gradbeno dovoljenje s soglasji vseh lastnikov sosednjih zemljišč v smislu določb ZGO-1. Vprašanje, ali bi morala občina za opravljeno rekonstrukcijo ceste pridobiti gradbeno dovoljenje, ne more biti predmet presoje v tem postopku, ki se nanaša na inšpekcijski postopek občinskega inšpektorja. Ta namreč ni pristojen, da ugotavlja ali so za izvedeni poseg izpolnjeni pogoji po ZGO-1, saj nadzorstvo nad izvajanjem navedenega zakona sodi v pristojnost gradbenega inšpektorja, ne pa inšpektorja lokalne skupnosti. Iz spisa pa je tudi razvidno, da je zadevo že obravnavala gradbena inšpektorica, ki je s sklepom z dne 12. 3. 2014 inšpekcijski postopek zoper Občino Lendava ustavila, ker je ugotovila, da gre v obravnavnem primeru za vzdrževalna dela v javno korist, za kar pa gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijani sklep Organa skupne občinske uprave pravilen in zakonit, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Pri tem sicer ugotavlja, da je župan kot organ druge stopnje pritožbo zoper prvostopni sklep zavrgel, moral pa bi jo zavrniti, vendar to po mnenju sodišča ne vpliva na pravilnost odločitve prvostopnega organa, saj je predmet izpodbijanja v upravnem sporu akt, s katerim je bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, to pa je v obravnavnem primeru sklep Organa skupne občinske uprave.

Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povračilo stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.