Jedro

Zaradi spornih vprašanj, kaj spada v zapuščino, ki jih pritožba izpostavlja v zvezi z darilno pogodbo, sta bila zapustnikov oče in sestra na podlagi 1. točke prvega odstavka 212. člena ZD napotena na pravdo zoper zapustnikovo mater, vendar tožbe nista vložila. Prvostopno sodišče je zato po četrtem odstavku 213. člena ZD pravilno nadaljevalo zapuščinski postopek in odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, glede na podatke, kot jih izkazuje zemljiška knjiga.

Ker so terjatve do zapuščine (oziroma zapustnika) predmet obligacijskega prava (dolgovi zapustnika niso pravice iz zapuščine), lahko upnik svojo terjatev uveljavlja le v pravdi zoper dediče. Izjema bi bila, če bi vsi dediči soglasno priznali terjatev, kar pa se v predmetnem primeru ni zgodilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijanim sklepom sprva določilo, da zapuščina obsega del (1/2) treh parcel (1, 2 in 3, vse k. o. X), osebni račun s stanjem 109,96 EUR in osebno vozilo znamke Volkswagen Passat. Zapustnik je bil samski, brez potomcev, in ker ni napravil oporoke, je nastopilo zakonito dedovanje, po katerem sta kot dediča prišla v poštev zapustnikova oče in mati (dediča drugega dednega reda, 3. odst. 14. čl. Zakona o dedovanju - ZD). Upoštevaje, da je zapustnikov oče (P. P.) odstopil svoj zakoniti delež na nepremičninah, ki so predmet dedovanja, svoji hčerki A. A. (zapustnikovi sestri), je sodišče sklenilo, da podeduje zapustnikov oče ½ denarnih sredstev na osebnem računu in osebnega vozila, zapustnikova mati (B. B.) ½ celotne zapuščine, zapustnikova sestra pa ½ nepremičnin, ki so predmet zapuščine.

2. Zoper sklep so se skupaj pritožili zapustnikov oče, zapustnikova sestra in zapustnikova babica M. M. Pritožbenega razloga izrecno niso navedli, po vsebini očitajo, da je prvostopno sodišče zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje (obseg zapuščine). Navajajo, da sodišče ni upoštevalo darilne pogodbe, po kateri je zapustnik postal solastnik parcel 2 in 3, ki v naravi predstavlja prostore v 3. in 4. etaži prizidka, oče pa je postal lastnik prostorov v 1. in 2. etaži. Zastran tega, naj se vpiše lastninska pravica zapustnikove matere na polovici 3. in 4. etaže, zapustnikovemu očetu pa na celotni 1. in 2. etaži. Obenem zahtevajo, da se pri vpisu v zemljiško knjigo upoštevajo ostali dogovori, užitki in bremena, sklenjeni z omenjeno darilno pogodbo z dne 4. 6. 2011. Poleg tega sodišče v ocenjeni vrednosti zapuščine (25.420,05 EUR) ni upoštevalo terjatve zapustnikove babice do zapustnika v vrednosti 4.715,48 EUR. Zapustnikova mati naj tako poravna polovico celotnega zneska, tj. 2.357,74 EUR skupaj z obrestmi, upnici M. M. 3. Na pritožbo je odgovorila zapustnikova mati, ki navaja, da je prvostopno sodišče zaradi ugotavljanja obsega zapuščine postopek prekinilo in zapustnikovega očeta napotilo na pravdo, česar pa ni storil. Opozarja, da zapustnikova babica ni dedinja, zato sodišče ne more odločati o njeni terjatvi. Poleg tega pa navaja nova dejstva, in sicer da je nekdo zapustniku na dan njegovi smrti ukradel 200 EUR iz bančnega računa in da si je zapustnikova sestra neupravičeno prisvojila zadnjo zapustnikovo plačo in solidarnostni dodatek v višini dveh povprečnih plač.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je pravilen v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjen s procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).

6. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da prvostopno sodišče ni upoštevalo darilne pogodbe z dne 4. 6. 2011. Zaradi spornih vprašanj, kaj spada v zapuščino, ki jih pritožba izpostavlja v zvezi z omenjeno pogodbo, sta bila zapustnikov oče in sestra na podlagi 1. tč. 1. odst. 212 čl. ZD napotena na pravdo zoper zapustnikovo mater, vendar tožbe nista vložila. Prvostopno sodišče je zato po 4. odst. 213. čl. ZD pravilno nadaljevalo zapuščinski postopek in odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, glede na podatke, kot jih izkazuje zemljiška knjiga.

7. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, ko očita, da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo terjatve zapustnikove babice. Ker so terjatve do zapuščine (oziroma zapustnika) predmet obligacijskega prava (dolgovi zapustnika niso pravice iz zapuščine), lahko upnik svojo terjatev uveljavlja le v pravdi zoper dediče. Izjema bi bila, če bi vsi dediči soglasno priznali terjatev, kar pa se v predmetnem primeru ni zgodilo.

8. Pritožbeno sodišče tudi ni upoštevalo novih okoliščin, ki jih navaja zapustnikova mati v odgovoru na pritožbo, saj se ta zoper sklep ni pritožila.

9. Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju (2. tč. 365. čl. v zvezi s 163. čl. ZD).