Jedro

V primeru, da ne gre za sklep, s katerim je postopek končan, samostojna pritožba ni dovoljena, saj je tak sklep mogoče izpodbijati le s pritožbo zoper končno odločbo.

Ne glede na to, da je z izpodbijanim sklepom sodišče odločilo o obstoju procesne predpostavke za meritorno odločanje, zaradi načela sumarnosti postopka pritožba zoper tak sklep ni dovoljena, zaradi česar jo je potrebno zavreči.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor krajevne pristojnosti.

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravočasno pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter odloči, da je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, tožeči stranki pa v plačilo naloži stroške pritožbenega postopka z obrestno posledico v primeru zamude.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. O pritožbi zoper sklep je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) in ne gre za nobenega od primerov, o katerem skladno z drugim odstavkom 366.a člena ZPP o pritožbi zoper sklep odloči senat. 6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrglo ugovor tožene stranke v odgovoru na dopolnitev tožbe, da sodišče ni krajevno pristojno (pred pravdnim je tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine).

7. V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan (prvi odstavek 447. člena ZPP). Druge sklepe, zoper katere je po tem zakonu dovoljena pritožba, je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek (drugi odstavek 447. člena ZPP). Navedeno pomeni, da v primeru, da ne gre za sklep, s katerim je postopek končan, samostojna pritožba ni dovoljena, saj je tak sklep mogoče izpodbijati le s pritožbo zoper končno odločbo.

8. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni končalo postopka, prav tako v zadevi še ni izdalo končne odločbe. Zato je v pravnem pouku izpodbijanega sklepa nepravilno zapisalo, da naj bi bila pritožba dovoljena. Vendar to na pravico do pritožbe ne vpliva, saj sodišče stranki ne more dodeliti pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje.1

9. Ne glede na to torej, da je z izpodbijanim sklepom sodišče odločilo o obstoju procesne predpostavke za meritorno odločanje, zaradi načela sumarnosti postopka pritožba zoper tak sklep ni dovoljena, zaradi česar jo je potrebno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 447. člena ZPP).2

10. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije z njeno vložitvijo povezane stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 To bi namreč lahko privedlo do neenakega obravnavanja strank zaradi neupoštevanja zakonskih določil ter posledično kršitev 14. in 22. člena Ustave RS, glej N. Betetto, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba, 2005, str. 119. 2 Tako tudi VSL sklep II Cpg 1236/2015 z dne 21. 9. 2015.