27. 9. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Milene Habjan iz Domžal, ki jo zastopa Franjo Martinec, odvetnik v Ljubljani, na seji 27. septembra 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 3. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 47/04 in 102/04 – ur. p. b.) in petega odstavka 80. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija tretji odstavek 3. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in peti odstavek 80. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), ki urejata lokacijsko informacijo. Pobudnica navaja, da ji je Ministrstvo za javno upravo zavrglo zahtevek, naj se lokacijska informacija Občine Domžale št. 35201-1068703-36 z dne 14. 10. 2003, na podlagi katere je sosed zgradil medsosedsko ograjo, izreče za nično. Upravno sodišče je to odločitev potrdilo, Vrhovno sodišče pa o njeni pritožbi še ni odločilo. Zato meni, da ima pravni interes ne glede na uveljavitev Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – v nadaljevanju ZPNačrt), ker bi se z ugotovitvijo neskladnosti izpodbijanih določb njen pravni položaj izboljšal tako, da Vrhovno sodišče ne bi moglo odločati o njeni pritožbi na podlagi izpodbijanih določb. Po prejšnjih predpisih naj bi pobudnica imela možnost kot stranka z nasprotnimi interesi sodelovati v upravnem postopku priglasitve del ter tako ustrezno zaščititi svoje pravice in pravne interese. Pobudnici naj bi bila na podlagi izpodbijane določbe tretjega odstavka 3. člena ZGO-1 odvzeta možnost, da bi svoje pravice varovala v okviru upravnega postopka. Zatrjuje, da je na njeni služnostni poti na podlagi lokacijske informacije zgrajena ograja, zato naj bi bili izpodbijani določbi v neskladju z 2., s 15., z 22., s 23., s 25., s 120. in s 157. členom Ustave ter s 6. in z 8. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).

2.Vlada je v svojem mnenju pojasnila, da mora investitor gradnje enostavnega objekta upoštevati lokacijske pogoje, kot so določeni s prostorskim aktom, in pogoje, kot jih v zvezi z največjo velikostjo, načinom gradnje in rabe, odmikom od meje sosednjih zemljišč določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in nasl. – Pravilnik). Lokacijska informacija naj ne bi ničesar drugega dovoljevala kot tisto, kar naj bi utemeljeval že peti odstavek 80. člena ZUreP-1, ki določa, da ima lokacijska informacija le značaj potrdila iz uradne evidence. Vlada utemeljuje, da ZPNačrt v četrtem odstavku 105. člena določa, da predložitev lokacijske informacije ni več obvezna v nobenem postopku, prav tako pa ni več pogoj za izvedbo enostavnih posegov v prostor (medsosedske ograje).

B.

3.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten, obstajati pa mora ves čas postopka pred Ustavnim sodiščem. Morebitna ugoditev pobudi mora privesti do izboljšanja pobudničinega pravnega položaja.

4.Pobudnica izpodbija ureditev, ki določa namen in vsebino lokacijske informacije. Z lokacijsko informacijo, ki je potrdilo o namenski rabi prostora, o lokacijskih in drugih pogojih, kot jih določajo občinski prostorski izvedbeni akti ter o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju, se zgolj potrjujejo pravno pomembna dejstva, o katerih se vodi uradna evidenca. Ker to ni upravna odločba, s katero bi upravni organ odločil o kakšni pravici ali pravni koristi stranke, pobudnica ni izkazala, da bi izpodbijana ureditev kakorkoli posegala v njene pravice, pravne interese ali pravni položaj. Kolikor je bilo s kakršnimkoli ravnanjem poseženo v pobudničino lastninsko pravico, ima varstvo zagotovljeno v postopku pred pristojnim sodiščem.

5.Ker pobudnica ni izkazala, da bi izpodbijana ureditev neposredno posegala v njene pravice, pravne interese oziroma njen pravni položaj oziroma ker ni izkazala, da bi morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njenega pravnega položaja, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj