Jedro

DDV se po ZDDV-1 obračuna le od opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo - 3. točka prvega odstavka 3. člena in 14. do 17. člen ZDDV-1. Pritožbeno sodišče je zato strošek kilometrine, ki je nastal tožničini pooblaščenki, izvzelo ter ga pri obračunu 22 % DDV ni upoštevalo.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se v izpodbijanem sklepu znesek 1.216,55 EUR zniža na znesek 1.181,74 EUR.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je toženec dolžan tožnici v roku 8 dni povrniti stroške postopka v višini 1.216,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

2.Zoper sklep je pritožbo vložil toženec iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z višino priznanih stroškov in meni, da je sodišče zmotno uporabilo pravo pri priznanju kilometrine za pristop pooblaščenke tožnice na dva naroka. Prav tako je nepravilno od kilometrine obračunalo DDV. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje znaša pot na razdalji sedež pooblaščenke tožnice, naslov A., do sedeža sodišča, naslov B., 70,1 km (v eno smer) in pot na razdalji sedež pooblaščenke tožnice, naslov A., do sedeža sodišča, naslov C., 114 km (v eno smer). Iz priloženih izpisov iz spletne strani Google zemljevidi izhaja, da razdalja za prvi narok namesto 70,1 km (v eno smer) znaša 69,8 km (v eno smer), v drugem primeru pa namesto 114 km (v eno smer), 112 km (v eno smer). Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo glede obračuna davka na dodano vrednost (DDV), ki ga od kilometrine ni mogoče obračunati. Potni stroški predstavljajo le goli izdatek, ki je posredno povezan z odvetnikovo storitvijo, od katere se sicer obračuna DDV. Potni stroški odvetnika ne predstavljajo osnove za odmero prometnega davka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da priznani znesek zmanjša na znesek 1.179,85 EUR oziroma podredno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1),2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče zmotno uporabilo materialno pravo glede obračuna 22 % DDV.

5.Utemeljene so pritožbene navedbe o nepravilnem obračunu 22 % DDV od priznane kilometrine. V skladu z 10. členom Odvetniške tarife (OT)3 se kilometrina obračuna kot strošek v višini, ki se po uredbi, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ne všteva v davčno osnovo. Podlago za odmero potnih stroškov predstavlja tretji odstavek 10. člena OT, po katerem je stranka odvetniku dolžna plačati kilometrino, če ta uporabi osebni avtomobil v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko. Skladno s tretjim odstavkom 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza na službena potovanja v primeru, da delojemalec uporablja lastno prevozno sredstvo v višini 0,37 EUR za vsak prevožen kilometer. DDV se po ZDDV-1 obračuna le od opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo - 3. točka prvega odstavka 3. člena in 14. do 17. člen ZDDV-1. Pritožbeno sodišče je zato strošek kilometrine, ki je nastal tožničini pooblaščenki, izvzelo ter ga pri obračunu 22 % DDV ni upoštevalo.4

6.Neutemeljen pa je pritožbeni očitek glede napačnega izračuna poti od sedeža pooblaščenke do sodišča. Toženec z izpisom iz spletne strani Google zemljevidi neutemeljeno dokazuje, da je potrebno upoštevati najkrajšo običajno cestno povezavo. Niti Odvetniška tarifa niti ZPP ne določata, da se mora priznati izključno najkrajša pot. Tretji odstavek 10. člena OT odvetniku priznava pravico do kilometrine za uporabo osebnega vozila, ZPP pa v 155. členu določa, da se povrnejo stroški, ki so bili za pravdo potrebni.

7.Upoštevajoč omenjeno je odvetnik upravičen do kilometrine v skladu z 10. členom OT, zaradi česar mu ni mogoče nalagati dodatnih omejitev, ki iz te tarife ne izhajajo.5 Običajna, prometno smiselna in varna pot predstavlja potreben strošek postopka, zato zgolj dejstvo, da obstaja nekaj kilometrov krajša alternativna povezava, sama po sebi ne more biti razlog za znižanje priznane kilometrine. Tudi sodišče prve stopnje je podatke črpalo iz spletne strani Google zemljevidi. Enako kot sodišče prve stopnje ugotavlja tudi pritožbeno sodišče po vpogledu v omenjeno spletno stran.

8.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in priznano nagrado in stroške znižalo na 1.181,74 EUR.6 V preostalem je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu7 sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.

4Tako izhaja tudi iz večinske sodne prakse; glej sklep VSL III Cp 625/2024 z dne 23. 4. 2024, I Cp 566/2022 z dne 13. 4. 2022.

5Tudi Odvetniška zbornica je v pojasnilu k 10. členu OT poudarila, da so potni stroški pooblaščenca potrebni pravdni stroški, ki se priznajo v skladu z OT, pri čemer iz pojasnila ne izhaja zahteva po uporabi absolutno najkrajše poti.

6Priznalo je stroške v višini 827,10 EUR in jih povečalo za 22 % DDV, kar skupaj znaša 1.009,06 EUR. Na ta znesek je priznalo še stroške v višini 60,20 EUR in 98,04 EUR ter 14,44 EUR (potni stroški tožnice).

7Glede izračuna poti.