Jedro

Določba 3. odstavka 22. člena ZPIZ-2 za lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je glede na gospodarsko pravne predpise oziroma določbe ZGD-1 in ZSReg lex specialis. Družbeniki, ki so sočasno poslovodne osebe, imajo, če niso zavarovane na drugi podlagi, lastnost zavarovanca od dneva vpisa družbeništva in poslovodenja v register vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra. Za edino pravilno uporabo in razlago te jasne in specialne določbe ZPIZ-2 torej vprašanje deklaratornosti ali konstitutivnosti učinkovanja vpisa spremembe družbenika v register po stališču pritožbenega sodišča ni pravno relevantno. Stališče sodišča prve stopnje, da upoštevaje deklaratornost vpisa spremembe družbenika v register, tožnik ni bil več družbenik zasebne družbe in posledično ni niti delno vključen v obvezno zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2, je zmotno in zato nesprejemljivo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 21. 9. 2016 in št. ... z dne 20. 7. 2016 ter izplačilo razlike med starostno pokojnino in izplačanim sorazmernim delom starostne pokojnine od 1. 4. 2016 do 2. 9. 2016, se zavrne."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo v izreku te sodbe citirani odločbi in tožencu odredilo, da tožniku izplača v obdobju od 1. 8. 20161 do 2. 9. 2016 premalo izplačano starostno pokojnino v višini razlike med starostno pokojnino (900,34 EUR) in izplačanim sorazmernim delom starostne pokojnine (675,25 EUR), v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom na spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka.

Tožnik je od 16. 8. 2008 dalje uživalec starostne pokojnine. Hkrati je bil od 15. 11. 1994 v Poslovni register Slovenije vpisan kot družbenik in direktor družbe A. d.o.o. Pooblastilo za zastopanje mu je prenehalo 2. 9. 2016, izbris pa objavljen 9. 9. 2016. Ker sam do 31. 3. 2016 ni uskladil statusa, je bila lastnost zavarovanca na podlagi 37. člena ZPIZ-2B v zvezi s 16. in 116. členom ZPIZ-2 ugotovljena po uradni dolžnosti.

Ne sprejema razlogovanja sodišča prve stopnje, da tožnika, ker je sklenil notarski zapis o prenosu poslovnega deleža, ki pa ni bil vpisan v sodni register, zaradi deklaratornosti vpisa ni mogoče šteti za lastnika družbe. Vpis podatka v sodni register ima po 1. odstavku 43. člena ZSReg nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa. Po sodni praksi je vprašanje zastopanja družbe navzven, vprašanje razmerja do tretjih oseb, zunanje razmerje, pri katerem je toženec vezan na vpis podatka v sodni register. Meni, da ni vezan niti na razmerje med tožnikom in prevzemnikom poslovnega deleža, saj je bil tožnik v razmerjih do tretjih oseb še nadalje družbenik in poslovodja. 22. člen ZPIZ-2 kot specialni predpis lastnost zavarovanca veže na vpis in izbris iz sodnega registra. Vprašanje deklaratornosti ali konstitutivnosti vpisa zato ni relevantno. Sicer pa 482. člen ZGD-1 jasno določa, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do procesih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

Predmet sodne presoje in dejanske okoliščine konkretnega primera

5. V obravnavani zadevi gre za spor o uskladitvi dvojnega statusa oziroma delni vključitvi starostnega upokojenca v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za 10 ur tedensko in posledično sorazmernem delu starostne pokojnine. Predmet presoje je pravilnost in zakonitost odločb o ugotovitvi, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe za 10 ur tedensko od 1. 4. 2016 do 2. 9. 2016 in se mu v tem obdobju namesto starostne pokojnine v znesku 900,34 EUR izplačuje njen sorazmerni del v znesku 675,25 EUR. Ugotovljeno je bilo, da tožnik prejema starostno pokojnino, in je bil v spornem obdobju hkrati družbenik in poslovodja zasebne družbe, vendar do izteka zakonskega roka svojega statusa ni sam uskladil. 6. Tožnik je od 16. 8. 2008 dalje uživalec starostne pokojnine3 in hkrati od 15. 11. 1994 do 2. 9. 2016 kot družbenik in poslovodna oseba zasebne družbe A. d. o. o. vpisan v sodni oziroma poslovni register. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve edino relevantno, čeprav je bila že 16. 10. 2013 sklenjena pogodba o odsvojitvi tožnikovega poslovnega deleža pri družbi A. d. o. o. in podana izjava o prevzemu vložka.4 Odsvojitev tožnikovega poslovnega deleža in torej izstop iz družbe namreč v registru ni bil realiziran oziroma vpisan. Tožniku, sicer še nadalje družbeniku družbe A. d. o. o, je pooblastilo za zastopanje prenehalo 2. 9. 2016. Materialnopravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 37. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju5 (ZPIZ-2B). S 1. odstavkom 37. člena ZPIZ-2B je izrecno predpisano, da z delom ali dejavnostjo lahko nadaljujejo tudi uživalci pokojnine iz 4. odstavka 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)6 pod pogojem, da v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona ponovno vstopijo v obvezno zavarovanje skladno s spremenjenim 3. odstavkom 116. člena zakona, za najmanj dve uri dnevno ali za 10 ur tedensko, od uveljavitve tega zakona dalje. Za te osebe, ki se do 1. 1. 2016 ne vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s 1. ali 3. odstavkom 116. člena zakona, zavod po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca celo vse od uveljavitve tega zakona, torej od 1. 1. 2016 dalje, in od istega dne dalje tudi izplačuje pokojnino v ustreznem sorazmernem delu (2. odstavek 37. člena ZPIZ-2B). Nadalje je v 3. in 4. odstavku 37. člena ZPIZ-2B predpisano, da se morajo osebe, ki 1. 1. 2016 opravljajo delo ali dejavnost, na podlagi katere izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje po 15. ali 16. členu zakona in niso uživalci pokojnine iz 406. člena zakona, do 31. 3. 2016 obvezno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dnem vložitve prijave v zavarovanje, sicer zavod po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. 4. 2016 dalje.

8. Po 3. odstavku 116. člena ZPIZ-2 se uživalcu pokojnine, ki začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa (zavarovanci iz 16. člena tega zakona najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa), izplačuje sorazmerni del pokojnine. V primeru, ko znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko, torej v višini 75 %.

9. Skladno s 16. členom ZPIZ-2 se med drugim obvezno zavarujejo osebe, ki so družbeniki gospodarskih družb, ki so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Obvezno zavarovanje družbenikov po tej določbi nastane ex lege, torej na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega pravnega razmerja. Za družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe, skladno s 3. odstavkom 22. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do dneva izbrisa iz takšnega registra.

Pravilno je stališče tožene stranke, da je citirana določba 3. odstavka 22. člena ZPIZ-2 za lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja glede na gospodarsko pravne predpise oziroma določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)7 in Zakona o sodnem registru (ZSReg)8 lex specialis. Družbeniki, ki so sočasno poslovodne osebe, imajo, če niso zavarovane na drugi podlagi, lastnost zavarovanca od dneva vpisa družbeništva in poslovodenja v register vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra. Za edino pravilno uporabo in razlago te jasne in specialne določbe ZPIZ-2 torej vprašanje deklaratornosti ali konstitutivnosti učinkovanja vpisa spremembe družbenika v register po stališču pritožbenega sodišča sploh ni pravno relevantno.9 Stališče sodišča prve stopnje, da upoštevaje deklaratornost vpisa spremembe družbenika v register, tožnik ni bil več družbenik zasebne družbe in posledično ni niti delno vključen v obvezno zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2, je zmotno in zato nesprejemljivo.

Odločitev pritožbenega sodišča

10. Tožnik, ki je bil kot družbenik in poslovodna oseba do 2. 9. 2016 vpisan v register, je torej izpolnjeval pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje, saj svojega dvojnega statusa sam ni uskladil pravočasno. Pomeni, da je toženec z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma pravilno in zakonito ugotovil lastnost zavarovanca po 16. členu ZPIZ-2 za 10 ur tedensko od 1. 4. 2016 do 2. 9. 2016 iz naslova družbeništva in poslovodenja in odločil o izplačevanju sorazmernega dela starostne pokojnine, zato ju je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo neutemeljeno odpravilo in tožencu neutemeljeno naložilo izplačilo razlike med starostno pokojnino in njenim sorazmernim delom pokojnine.

11. Iz vseh predhodno navedenih materialnopravnih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in v skladu s 5. točko 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremeniti tako, kot izhaja iz izreka te sodbe. Torej tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in izplačilo razlike med starostno pokojnino in izplačanim sorazmernim delom starostne pokojnine od 1. 4. 2016 do 2. 9. 2016 zavrniti.

1 Pravilno od 1. 4. 2016. 2 Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Odločba z dne 16. 7. 2008. 4 Notarski zapis na prilogi A/8 sodnega spisa. 5 Ur. l. RS, št. 102/2015. 6 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 65/2009 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 8 Ur. l. RS, št. 54/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 9 V obrazložitvi sodbe mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena.