Jedro

Nujno je potreben obstoj konkretnih dejanj zadržane osebe, ki predstavljajo nevarnost zanjo ali za okolico. Šele ugotovitev konkretnih okoliščin, v katerih bolnik resno ogroža sebe ali okolico, je podlaga za izbiro ukrepa, s katerim je mogoče odvrniti nevarnost, ki jo posamezen bolnik predstavlja zase ali za okolico.

Glede na ugotovljene okoliščine je ukrep zadržanja na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda pretiran in nepotreben. Nesprejemljivo je, da sodišče zadrži osebo na varovanem oddelku, v primeru ko takšen ukrep zanjo pravzaprav sploh ni nujno potreben.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se predlog za zadržanje nasprotne udeleženke na varovanem oddelku D. d.d., C., zavrne.

Obrazložitev

1. Odločitev sodišča o zadržanju na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda brez privolitve po odvetniku izpodbija zadržana oseba A. A., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in odpravi izrečeni ukrep. V obrazložitvi navaja, da je v domačem okolju povsem dobro funkcionirala, nikoli ni zatavala ali se izgubila. Doma so zanjo skrbeli sin in sosedje, ki so ji tudi kuhali. Čeprav so njene kognitivne sposobnosti upadle, to samo po sebi ni razlog, da se jo zadrži na varovanem oddelku centra za starejše, saj je imela v domačem okolju zagotovljeno oskrbo in varstvo. Prav nobene nevarnosti ni, da bi škodovala sama sebi, še manj verjetno pa je, da bi škodovala komu drugemu. V dom so jo pripeljali le nekaj dni, preden jo je obiskalo sodišče 23. 7. 2019, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

2. Pritožba je utemeljena.

3. Ustava Republike Slovenije dopušča, Zakon o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti (drugi odstavek 19. člena Ustave Republike Slovenije). Pravna podlaga za neprostovoljni sprejem na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda daje ZDZdr. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se osebo, ki ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja zaradi demence, omeji svobodo z namestitvijo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, so kumulativno predpisani v 74. členu ZDZdr.

4. Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da v postopku ni bilo niti zatrjevano, da bi do sedaj kogarkoli ogrožala. Kljub temu, da potrebuje stalno oskrbo in varstvo, so ji to zagotavljali doma, njen sin in sosedje, zato namestitev v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda ni potrebna.

5. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da morajo biti za izrek ukrepa ugotovljene in v sodni odločbi obrazložene konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da zadržana oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, da huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali da povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Že pred uveljavitvijo ZDZdr v letu 2009 je temeljne standarde za oceno, kdaj je izpolnjen pogoj, ki se nanaša na vprašanje ogrožanja življenja, zdravja ali povzročanja hude premoženjske škode, opredelilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-60/2003, ki se je sklicevalo na zadevo Evropskega sodišča za človekove pravice Winterverk proti Nizozemski. Poleg duševne bolezni mora biti vedno izkazana tudi "resna nevarnost", ki jo bolni predstavlja drugim ali sebi. Pravni pojem "resna nevarnost" je odprt in konkretnim primerom prilagodljiv standard. Nujno pa je potreben obstoj konkretnih dejanj zadržane osebe, ki predstavljajo nevarnost zanjo ali za okolico. Iz sklepa, ki je predmet preizkusa pred višjem sodiščem, ne sledi, da bi pritožnica kogarkoli ogrožala, četudi je sodni izvedenec potrdil, da pritožnica trpi zaradi napredovane demence, kar je nedvomno medicinska odločitev. Odločitev, da pritožnica zaradi svojega stanja resno ogroža sebe ali okolico, presega medicinske okvire in zahteva tehtanje stopnje ogroženosti v povezavi z kršitvami ustavno varovanih družbenih vrednot. Šele ugotovitev konkretnih okoliščin, v katerih bolnik resno ogroža sebe ali okolico, je podlaga za izbiro ukrepa, s katerim je mogoče odvrniti nevarnost, ki jo posamezen bolnik predstavlja zase ali za okolico.

6. Iz vsebine sklepa sledi, da pritožnica do namestitve v socialnovarstveni zavod ni potrebovala pomembnejših posegov s strani zdravstvenih in socialnih služb. Položaj se je spremenil, ko je njen sin ocenil, da je glede na njeno stanje potrebna namestitev v socialnovarstveni zavod. Vprašanje ali je zaradi narave napredovane demence potrebno, da se pritožnici omeji svoboda gibanja in preprečijo stiki z zunanjim svetom, je predmet presoje, ki je sodišče zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava ni pravilno opravilo.

7. Pritožnica se utemeljeno sprašuje, zakaj ji je potrebno omejiti prostost, če pa se še nikoli v življenju ni izgubila. Zato se tudi pritožbeno sodišče pridružuje stališču pritožbe, da je glede na ugotovljene okoliščine ukrep zadržanja na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda pretiran in glede na okoliščine, ki so v njem navedene, nepotreben. Nesprejemljivo je, da sodišče zadrži osebo na varovanem oddelku, v primeru ko takšen ukrep zanjo pravzaprav sploh ni nujno potreben. Zaradi odsotnosti kumulativnega pogoja iz prve alineje 39. člena ZDZdr, ki ga je na podlagi določila 75. člena istega zakona potrebno uporabiti tudi v primerih neprostovoljnega sprejema na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in predlog za sprejem na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda zaradi odsotnosti kumulativno določenega pogoja za zadržanje, zavrniti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).