Jedro

Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Domžalah je v teku pravdni postopek zaradi plačila odškodnine. Tožeča stranka z vlogo z dne 13. 1. 2014 predlaga prenos pristojnosti za odločanje na drugo stvarno pristojno sodišče, ki jo utemeljuje z zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Sklicuje se na 3. in 6. točko 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in kot bistveno navaja. Žaljive besede, ki jih je na račun sodnice izrekel oče prvega tožnika, žalitve in opravljanje prvega tožnika in njegovega očeta, ki jih je na službenem mestu izrekla sodnica, vložitev odškodninske tožbe in obtožnega predloga zoper sodnico ter prijava na PP Domžale zaradi poškodovanja avtomobila, ki jo je podala sodnica in v kateri je navedla svoj sum glede morebitnega storilca, so okoliščine, ki kažejo na to, da v zadevi ne bo mogoče izpeljati nepristranskega in korektnega postopka. Okrajna sodnica C. C. je sestrična oziroma nečakinja tožnikov.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki je odločal v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotovitvi večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. 5. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP.“ Vsaka trditev o nezakonitem ali nepristranskem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Ravnanje in trditve tožeče stranke ter z njene strani predložene listine (predlog za izločitev sodnice z dne 7. 10. 2013, zahteve tožeče stranke za preklic naroka, predlog za izločitev sodnice, ki ga je 21. 6. 2013 podal A. A., dopis PP Domžale z dne 1. 10. 2013, zasebna tožba zoper B. B., ki jo je 10. 6. 2013 vložil A. A.) kažejo na prepletenost različnih interesov v sporu in potrjujejo prizadevanje tožeče stranke, da v zadevi ne bi odločala zakonita sodnica. Vendar pa te okoliščine same po sebi ne morejo zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišča kot celote, ne v subjektivnem ne v objektivnem smislu.

6. Standard objektivne nepristranskosti in neodvisnosti pomeni, da so nedopustna kakršnakoli razmerja med osebami, ki odločajo v določeni zadevi, in strankami v postopku. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

7. Tudi dejstvo zatrjevanega sorodstvenega razmerja med tožečo stranko in okrajno sodnico C. C., ki potrditvah tožeče stranke poleg sodnice B. B. na Okrajnem sodišču v Domžalah edina obravnava pravdne zadeve, ni razlog za delegacijo pristojnosti. Sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, je usposobljen za obravnavanje zadev na sodišču, pri katerem je nastopil sodniško službo. Zlasti na manjših sodiščih, kjer je malo sodnikov, za tako sodišče pa v obravnavani zadevi gre, mora vsak sodnik opravljati sodniško funkcijo na različnih pravnih področjih. Predlogu zato ne bi bilo mogoče ugoditi niti v hipotetičnem primeru, če bi bili izločeni obe sodnici, B. B. kot zakonita sodnica in C. C. Razlogi za delegacijo po 67. členu ZPP morajo namreč zadevati celotno sodišče, ne pa posameznih sodnikov.

8. Ker uveljavljane okoliščina ne utemeljuje prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.