Jedro

Upravni postopek, ki teče na podlagi javnega razpisa in ki ob izpolnitvi razpisnih kriterijev lahko pripelje do sklepa o izbiri, je treba ločiti od sklenitve pogodbe o sofinanciranju. Z uspehom na javnem razpisu prijavitelj pridobi možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, ki sicer vsebuje določene javnopravne elemente, vendar pa se zanjo (ob odsotnosti posebne ureditve) uporabljajo določbe splošnega pogodbenega prava, torej OZ.

Prenehanje pogodbe ne more nastopiti zaradi neznatnih, nepomembnih razlogov. Zmotno je stališče revizije, da uporaba 110. člena OZ postavlja v neenakopraven položaj prijavitelje, ki na javnem razpisu niso bili izbrani. Okoliščine, ki so kasneje nastopile v izpolnitveni fazi pogodbe, na postopek javnega razpisa in izbiro niso niti niso mogle vplivati.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 1.802,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, naj se ugotovi, da je z dnem 17. 4. 2013 zapadla njena terjatev do tožene stranke v višini 243.750,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in datumov, kot so razvidni iz izreka sodbe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka pravočasno vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da ji Vrhovno sodišče ugodi ter v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve oziroma druge stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP1) vročena toženi stranki, ki je v odgovoru nanjo predlagala, naj Vrhovno sodišče revizijo zavrne.

**Dejanski in pravni okvir spora**

5. Pravdni stranki sta 26. 9. 2011 v obliki notarskega zapisa sklenili pogodbo za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih. Pogodba je bila sklenjena na podlagi predhodnega javnega razpisa. Tožeča stranka je na podlagi pogodbe toženi stranki izplačala nepovratna denarna sredstva v višini 243.750,00 EUR. Tožeča stranka je 17. 4. 2013 odstopila od pogodbe, odstopna izjava je bila tožeči stranki vročena 7. 5. 2013. 6. Tožeča stranka je toženi očitala več kršitev pogodbe, in sicer 1.) neustrezen know-how, 2.) neustrezna lokacija in 3.) nepridobitev uporabnega dovoljenja. V revizijskem postopku ostaja relevanten le še tretji razlog, torej ali je tožena stranka upravičeno odstopila od pogodbe, ker tožena stranka ni pridobila uporabnega dovoljenja.

7. V zvezi z uporabnim dovoljenjem je bilo ugotovljeno: Med pogodbenimi obveznostmi je bilo določeno, da se v primeru, če prijavljena investicija zahteva pridobitev uporabnega dovoljenja, upravičenec (tožena stranka) zavezuje, da bo v roku enega leta od zaključka investicije pridobil in predložil skladu (tožeči stranki) uporabno dovoljenje. Investicija zajema „ustanovitev razvojnega centra A. z nakupom know-howa zobniških prenosnikov MT2 = do 25000 NM, softwarske 3D licence s hard ware in raziskovalnih prostorov, lokacija B., d. o. o., ...“ na lokaciji Občine ... (2. člen pogodbe). Še pred sklenitvijo pogodbe je bilo 29. 7. 2011 prejšnjemu lastniku podjetju C., d. o. o., izdano uporabno dovoljenje za poslovne prostore trgovine. Ker se je del pridobljenih nepovratnih sredstev porabil za nakup poslovnega prostora, pa bi morala tožena stranka predložiti tudi ustrezno uporabno dovoljenje, česar do izteka roka 30. 9. 2012 (eno leto po zaključku investicije) ni storila. Tožeča stranka jo je na to obveznost opomnila 18. 10. 2012 in ji dala dodaten rok. Do odstopne izjave 17. 4. 2013 tožena stranka uporabnega dovoljenja ni predložila. Uporabno dovoljenje za urejene poslovne prostore poslovne, upravne in raziskovalne dejavnosti s testnim centrom pogonov v obstoječi poslovno stanovanjski stavbi na zemljišču parc. št. 535/2 k. o. ... je pridobila 8. 5. 2013. **Nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje**

8. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da izpolnitev obveznosti v roku ni bila bistvena sestavina pogodbe. Tožena stranka bi zato lahko veljavno izpolnila obveznosti še tudi po preteku roka. Resda v času, ko je tožeča stranka dala odstopno izjavo, uporabnega dovoljenja še ni predložila, je pa to storila kasneje in tako pomanjkljivost sanirala. Ker pomanjkljivost ne obstaja več, ne bi bilo prav, da bi se (ob odsotnosti drugih kršitev) štelo, da je odstop od pogodbe upravičen.

9. Sodišče druge stopnje je pritrdilo, da je bila tožena stranka v času odstopa od pogodbe v zamudi s predložitvijo uporabnega dovoljenja, vendar pa ta okoliščina odstopa od pogodbe ne utemeljuje. Razlogom sodišča prve stopnje je dodalo, da ta dolžnost glede na količino in kvaliteto pogodbenih obvez toženke pomeni neznaten del njene pogodbene obveznosti. Odstop od pogodbe zaradi neznatnega dela obveznosti pa ni mogoč (110. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).

**Navedbe strank v revizijskem postopku**

10. Tožeča stranka v reviziji opozarja, da je bila pogodba sklenjena na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih. Toženi stranki je po sklenitvi pogodbe nakazala nepovratna sredstva v višini 243.750,00 EUR, od katerih je bil del namenjen nakupu nepremičnine, za katero bi morala v določenem roku predložiti uporabno dovoljenje. Pogodba določa, da ima tožeča stranka pravico odstopiti od pogodbe, če tožena stranka uporabnega dovoljenja ne predloži v določenem roku. Pridobljeno dovoljenje je prepozno, poleg tega pa je tožeča stranka zanj zvedela šele s prejemom vloge tožene stranke z dne 9. 7. 2013 v izvršilnem postopku. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo 110. člen OZ. Niti pogodba niti javni razpis ne dopuščata proste presoje, katera izpolnitev obveznosti je bolj in katera manj pomembna. Stališči sodišč prve in druge stopnje predstavljata za tožečo stranko pravno (ne)varnost, povezano z nadzorom izvajanja tovrstnih pogodb, ker ji nalagata presojo, ali so morda izpolnjeni pogoji iz 110. člena OZ, ko odstop tudi v primeru evidentne kršitve ni mogoč. Enak ugovor bi bil mogoč glede katerekoli druge pogodbene obveznosti iz 10. člena pogodbe, npr. prekoračitev roka zaključka del, prispevek iz lastnih sredstev, ki je manjši od 25 % (npr. 24 %), neprimeren prostor za namestitev oznak sklada, odtujitev investicije v roku, ki je krajši od 5 let (koliko krajši) itd. Vrednotenje obveznosti na znatne in neznatne je odraz samovolje in diskrecije, ki je sodišče nima. Pogodbena določila v primerih sklepanja pogodb na podlagi javnopravnega akta so v največji možni meri natančna in zavezujoča tudi zaradi učinkovitega in zakonitega nadzora nad izvajanjem pogodbe in porabe nepovratnih sredstev ter zaradi enakopravnega obravnavanja udeležencev razpisa. Neizpolnitev pogodbene obveznosti in naknadno saniranje kršitve z uporabo 110. člena OZ postavlja v neenakopraven položaj prijavitelje, ki na javnem razpisu niso bili izbrani, ker niso mogli dati zagotovil, da bodo izpolnjevali vse pogodbene zaveze, tudi tisto, ki jo sodišče ovrednoti kot neznatno.

11. Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja, da je Vrhovno sodišče že v sklepu II Ips 19/2013 pojasnilo, da gre za ti. upravno pogodbo, za katero se v celoti uporabljajo določbe OZ in da je treba upravni postopek, ki teče na podlagi javnega razpisa, ločiti od sklenitve pogodbe o sofinanciranju oziroma da javni razpis, postopek izbire na javnem razpisu in sklenitev pogodbe o sofinanciranju ne pomenijo enega samega (enotnega) pravnega posla. Zato je mogoče uporabiti vse določbe OZ, tudi 110. člen. Vprašanje, ali neizpolnjeni del pogodbenih obveznosti tožene stranke ustreza pravnemu pojmu neznatnega dela obveznosti, je mogoče rešiti šele v primerjavi s celotnim kompleksom pogodbenih obveznosti po pogodbi, katerih namen je, da se v izpolnitveni fazi uresniči pogodbena kavza. Namen pogodbe je opredeljen v njenem 2. členu, pri čemer se je upravičenec zavezal, da bo tri leta po po zaključku odobrene investicije, tj. po 30. 9. 2001 povečal število zaposlenih z 10 na 16 in dosegel povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju, in sicer na 10 % glede na stanje pred investicijo. Tožena stranka nadalje citira 10. člen pogodbe, ki vsebuje zaveze upravičenca za dosego tega namena. Navaja, da je dosegla namen in cilje iz 2. člena ter izpolnila vse ostale obveznosti iz 10. člena. Pri presoji „neznatnega dela obveznosti“ je treba presoditi, ali je zaradi neizpolnjenega dela obveznosti prišlo do znatnega odmika od pogodbeno zasnovane ekvivalence ali pa je ta odmik neznaten. Razvojni center A. je bil ustanovljen in doseženi so bili pogodbeno opredeljeni cilji. Te okoliščine so bistvene z vidika razmerja med neizpolnjenim in izpolnjenim delom pogodbe, pa tudi z vidika 5. člena OZ (načelo vestnosti in poštenja) v zvezi z 11. členom OZ (načelo mirnega reševanja sporov), ki se morata odražati v takšni uporabi 110. člena OZ, da bo vzpostavljeno ustrezno ravnovesje. Zaradi neizpolnjenega dela pogodbenih obveznosti tožene stranke ni prišlo do tako znatnega odmika od pogodbeno zasnovane ekvivalence vzajemnih izpolnitev, ki bi dovoljeval odstop od pogodbe. Nepravočasna predložitev uporabnega dovoljenja bi imela za posledico prenehanje pogodbe šele takrat, ko ne bi bilo mogoče več doseči namena pogodbe. V konkretnem primeru pa je bil dosežen. Sankcija, po kateri bi morala tožena stranka zaradi neizpolnitve neznatnega dela svojih obveznosti vrniti celoten znesek, je nesorazmerna. Smisel določila 110. člena OZ je, da se izključi uporaba najtežje sankcije neizpolnitve obveznosti v primerih, ko je mogoče upravičene interese upnika zaščititi z blažjimi ukrepi in bi bil zato odstop od pogodbe nemoralen.

**Odločitev Vrhovnega sodišča**

12. Revizija ni utemeljena.

13. Pravdni stranki sta pogodbo o sofinanciranju sklenili na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih. Tožena stranka pravilno opozarja na sklep II Ips 19/2013, v katerem je Vrhovno sodišče že pojasnilo, da je treba upravni postopek, ki teče na podlagi javnega razpisa in ki ob izpolnitvi razpisnih kriterijev lahko pripelje do sklepa o izbiri, ločiti od sklenitve pogodbe o sofinanciranju. Javni razpis, postopek izbire na javnem razpisu in sklenitev pogodbe o sofinanciranju ne pomenijo enega samega (enotnega) pravnega posla. Z uspehom na javnem razpisu prijavitelj pridobi možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, ki sicer vsebuje določene javnopravne elemente, vendar pa se zanjo (ob odsotnosti posebne ureditve) uporabljajo določbe splošnega pogodbenega prava, torej OZ.2

14. Prenehanje pogodbe je najhujša pravna posledica, ki jo lahko zakon predpiše zaradi kršitve obveznosti.3 Za uveljavitev te sankcije morajo zato obstajati resni in utemeljeni razlogi. Prenehanje pogodbe ne more nastopiti zaradi neznatnih, nepomembnih razlogov. Kdaj gre za neizpolnitev neznatnega dela obveznosti, pa je treba presojati upoštevaje vse okoliščine vsebine obveznosti, kot je dogovorjena s pogodbo, in opravljene izpolnitve. Pomanjkljivost v izpolnitvi pa ne sme biti takšna, ki bi pogodbi zvesti stranki onemogočala doseganje namena, zaradi katerega se pogodba sklepa.4

15. V skladu s temi izhodišči tožena stranka v odgovoru na revizijo pravilno poudarja namen in cilje sofinancirane investicije5 kot tudi obveznosti, ki jih je tožena stranka prevzela.6 V postopku pred sodiščema prve in druge stopnje ni bilo ugotovljeno, da bi tožena stranka ne izpolnila tudi katere od drugih prevzetih obveznosti, prav tako ne, da bi ne bil dosežen namen pogodbe. Vrhovno sodišče tako pritrjuje presoji sodišča druge stopnje, da pridobitev uporabnega dovoljenja v sklopu vseh prevzetih obveznosti in ob doseženem namenu pogodbe pomeni neizpolnitev neznatnega dela obveznosti, zaradi česar od pogodbe ni mogoče odstopiti. Trditve tožeče stranke, da je takšno sklepanje odraz samovolje in diskrecije, ki je sodišča nima, niso utemeljene. Določilo 110. člena OZ je del materialnega prava, ki ga sodišče pri odločanju v sporu ne le sme, ampak mora uporabiti. Čeprav pogodba dopušča odstop sklada od pogodbe in takojšnje vračilo nepovratnih sredstev zaradi neizpolnitve katerekoli obveznosti upravičenca iz pogodbe, bi bil odstop od pogodbe oziroma prenehanje pogodbe zaradi vsake, tudi neznatne pomanjkljivosti v izpolnitvi prevelika, prehuda in povsem nesorazmerna sankcija. To pa ne pomeni, da neznatna neizpolnitev ne povzroči nobenih pravnih posledic, ampak le, da pogodba ostane v veljavi, medtem ko nasprotni stranki ostajajo drugi zahtevki (npr. izpolnitveni in odškodninski zahtevki, zahtevki zaradi zamude oziroma nepravilne izpolnitve).

16. Zmotno je stališče revizije, da uporaba 110. člena OZ postavlja v neenakopraven položaj prijavitelje, ki na javnem razpisu niso bili izbrani, ker niso mogli dati zagotovil, da bodo izpolnjevali vse pogodbene zaveze. Postopek javnega razpisa je je bil v fazi pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju. V tem postopku je tožeča stranka zaradi izbire ustreznega ponudnika lahko zahtevala zagotovila za izpolnitev prav vseh pogodbenih obveznosti in očitno jih je tožena stranka kot izbrani prijavitelj tudi ponudila. Okoliščine, ki so kasneje nastopile v izpolnitveni fazi pogodbe, pa na postopek javnega razpisa in izbiro niso niti niso mogle vplivati.

17. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da revizija ni utemeljena, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena. Na podlagi 378. člena ZPP jo je zato zavrnilo.

18. Odločitev o stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, mora toženi stranki povrniti stroške, ki jih je imela z vloženim odgovorom na revizijo.

1 Glede na prehodno določbo 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (novela ZPP-E) je Vrhovno sodišče odločalo na podlagi določb ZPP, ki so veljale do uveljavitve te novele. 2 III Ips 31/2012, III Ips 83/2002. 3 Miha Juhart v Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 563. 4 Prav tam, stran 585 – 586. 5 2 člen pogodbe: Nepovratna sredstva po tej pogodbi so namenjena za sofinanciranje investicije: „Ustanovitev razvojnega centra „A.“ z nakupom know-howa zobniških prenosnikov MT2 = do 25000 NM, softwarske 3D licence s hard ware in raziskovalnih prostorov, lokacija B., d. o. o., ...“ na lokaciji Občine ....Upravičenec se zavezuje, da bo tri leta po zaključku odobrene investicije, t.j. po 30. 9. 2001 dosegel naslednje cilje: - povečal število zaposlenih z 10 (na dan objave javnega razpisa 20. 5. 2011) na 16,- dosegel povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju, in sicer nad 10 % glede na stanje pred investicijo. 6 10. člen pogodbe, po katerem se upravičenec obvezuje, da bo:- investicije zaključil najkasneje do 30. 9. 2011, - sredstva porabil namensko ter v skladu z določili javnega razpisa,- prispeval lastna sredstva v višini najmanj 25 % upravičenih stroškov, ki ne smejo vsebovati javnih sredstev,- zagotovil razliko med dodeljenimi sredstvi in dejansko vrednostjo investicije,- registriran oziroma imel vsa ustrezna dovoljenja za izvedbo investicije ter dejavnosti, ki je predmet investicije,- če prijavljena investicija zahteva pridobitev uporabnega dovoljenja, v roku enega leta od zaključka investicije pridobiti in predložiti skladu uporabno dovoljenje,- gradbena dela izvedel v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja,- zagotovil s skladom dogovorjen primeren prostor za namestitev oznake sklada, v primeru, da želi upravičenec zaradi estetske skladnosti ali celostne podobe namestiti oznako ali označevalno tablo drugačnih dimenzij in/ali izvedbe, kot jo določi sklad, lahko to po predhodnem soglasju sklada izvede na svoje stroške,- nemudoma obvestil sklad, če bo pridobil druga javna sredstva za investicijo po tej pogodbi kadarkoli v času trajanja investicije,- takoj nadomestil vsako izpolnjeno bianko menico, kot je to določeno v pogodbi,- posloval v skladu z zakonskimi določili in dobrimi poslovnimi običaji,- osnovno sredstvo, financirano iz odobrenih sredstev: (i) vključil v aktivo podjetja ter obravnaval kot osnovno sredstvo, ki se amortizira; (ii) kupil od tretje osebe po tržnih pogojih,- če je veliko podjetje, s prejetimi sredstvi izpolnilo najmanj enega od naslednjih pogojev: (i) povečal stvarno velikost investicije ali aktivnosti, ki jih bo izvajal; (ii) povečal obseg investicije ali aktivnosti, ki jih bo izvajal, v stvarni ali finančni obliki; (iii) zaradi prejete regionalne državne pomoči skrajšal čas, ki ga bo porabil za dokončanje investicije; (iv) dejansko povečal finančno vrednost investicije ali aktivnosti, ki jih bo izvajal; (v) investicije brez prejete državne pomoči ne bi mogel izpeljati na območju Republike Slovenije,- financirano investicijo ohranil v regiji in podjetju vsaj 5 let po zaključku investicije za velika podjetja oziroma vsaj 3 leta za mikro, majhna in srednja podjetja, oziroma osnovna sredstva, ki so predmet sofinanciranja, se lahko prodajo pred potekom roka s pogojem, da upravičenec nabavi druga osnovna sredstva, ki predstavljajo sodobnejšo tehnologijo za enak namen, o čemer mora predhodno obvestiti sklad,- pooblaščenim delavcem sklada in s strani sklada pooblaščenim osebam ter drugim pristojnim organom kadarkoli omogočil dostop do rezultatov investicije ter do dokumentacije, ki je vezana na investicijo,- sklad obvestil o vseh morebitnih potrebnih spremembah pri izvajanju investicije (o statusnih spremembah, spremembah sedeža, dejavnosti podjetja, spremembah v dejavnostih, trajanju investicije, finančni konstrukciji...). Spremembe investicije so mogoče samo na osnovi predhodne odobritve sklada.