Jedro

Zoper poziv za plačilo sodne takse ni dovoljeno pravno sredstvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso po tar. št. 8407 v znesku 20,00 EUR (dvajset eurov) v 15 (petnajstih) dneh po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče kot nedovoljen zavrglo ugovor storilca zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse in mu je naložilo plačilo sodne takse po tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 20,00 eurov.

V pravočasni vlogi storilec navaja, da se pritožuje zoper sklep o zavrženju ugovora zoper poziv za plačilo sodne takse in zahteva ustavitev odločanja v postopku o prekršku ZSV 444/2013-2414, EDST 5625/2003-2414 z dne 29. 11. 2013. Vsebinsko uveljavlja, da pristojna sodna oseba A.A. ni pristojna za odločanje na podlagi zakona in da prekrška ni mogoče ugotoviti, zato predlaga ustavitev izvrševanja postopka o prekršku. V obrazložitvi navaja še, da poziv ni pravni akt, kar pomeni, da ga na podlagi zakona ni mogoče izdati in izpodbijani poziv Okrajnega sodišča v Ljubljani ZSV 444/2013-2414, EDST 5625/2003-2414 nima podlage v zakonu, na podlagi katerega je izdan. 31. člen Ustave RS (prepoved ponovnega sojenja v isti stvari) pa določa, da nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katerega je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen in tako sodišče ne sme ponovno razsojati o prekršku ter bi moralo ugotoviti, da o prekršku Policijske postaje Ljubljana Vič ni mogoče ponovno odločati.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu spisovnega gradiva in pritožbenih navedb višje sodišče ugotavlja, da je na navedbe storilca vsebinsko že odgovorilo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa. Storilcu je namreč pojasnilo, da je sodno takso odmerilo v svojem sklepu PRp 781/2013 z dne 6. 11. 2013 Višje sodišče v Ljubljani, medtem ko je okrajno sodišče storilcu izdalo le poziv za plačilo sodne takse. Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami le pripominja, da je takšna obrazlaga in takšno poslovanje sodišča pravilno in zakonito glede na to, da je specialni zakon v zvezi s sodnimi taksami Zakon o sodnih taksah (ZST), ki po noveli ZST-1B, ki se uporablja od 10. 8. 2013, določa (tretji odstavek 34. člena), da se v postopku o prekrških taksa odmeri z odločbo, s katero se odloči v postopku, za katerega se odmerja sodna taksa in se odločbi priloži poziv za plačilo takse, ki mora vsebovati vse sestavine iz plačilnega naloga po prvem odstavku 34. člena ZST-1. Poziv torej navaja le, kakšne so storilčeve možnosti (npr. predlagati obročno plačilo), medtem ko je višino sodne takse dokončno že odmerilo s svojim sklepom Višje sodišče v Ljubljani, zato tudi pritožba ali kako drugo pravno sredstvo proti odločbi ni dovoljeno, prav tako ne proti pozivu, ki nima narave odločbe. Glede na to, da A.A. v konkretnem primeru ni odločala o višini sodne takse, temveč je to storil sodnik poročevalec v zadevi PRp 781/2013, je potrebno zavrniti pritožbene navedbe storilca. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, s katerimi zahteva ustavitev postopka, saj je že prvostopno sodišče storilcu pojasnilo, da je bil postopek o prekršku zaključen s pravnomočno sodbo. Če pa storilec meni, da ne bi smel več plačevati sodnih taks, pa bi moral najprej prenehati vlagati predloge, s katerimi povzroča delo sodišču in zaradi katerih se naloži še plačilo sodne takse. Ker ne gre za odločanje o prekršku samem, so neupoštevna tudi pritožbena uveljavljanja, ki zadevajo določbe Ustave v zvezi s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po določilih tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče po določilih 147. člena ZP-1 naložilo še plačilo sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka. Višino sodne takse je odmerilo skladno z določili ZST-1, ki za tako odločanje v tar. št. 8407 prepisuje znesek 20,00 eurov. Ta znesek mora storilec plačati v 15 dneh po prejemu poziva za plačilo sodne takse, sicer se bo znesek prisilno izterjal.