Jedro

Pritožbena zatrjevanja, da storilec v postopku o prekršku ni vlagal pravnih sredstev, ker je bil zaveden s strani policista in kot laik prepričan, da bo stekel postopek o prekršku pred okrajnim sodiščem in da bo imel možnost v postopku pred sodiščem pojasniti okoliščine dogodka ter zaprositi za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 7. 8. 2021, ko je storil prekrška, s katerima je dosegel 19 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. do 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo storilcu s plačilnim nalogom Policijske postaje ... z dne 7. 8. 2021, ki je postal pravnomočen 17. 8. 2021, izrečenih skupno 19 kazenskih točk za prekrška, ki ju je storil 7. 8. 2021 z motornim vozilom B kategorije. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnost vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan 7. 8. 2021, ko je storil prekrška, s katerima je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Tako posledico namreč določa tretji odstavek 22. člena ZP-1. 5. Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče zgolj ugotavlja, ali je bilo storilcu z odločbami ali sodbami o prekrških, ki so postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v dveletnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihova vsota dosega ali presega 18 kazenskih točk. V primeru izpolnjevanja teh pogojev je sodišče storilcu dolžno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker je pri tem vezano na pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke, se v predmetnem postopku ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnost in zakonitosti teh odločb. Tako v predmetnem postopku ni mogoče uspeti s pritožbo na podlagi zatrjevanj, da so v postopku o prekršku, v katerem so bile storilcu izrečene kazenske točke, bile kršene določbe postopka o prekršku, ali da je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje oz. zmotno uporabljeno materialno pravo. Tako pritožbena zatrjevanja, da storilec v postopku o prekršku ni vlagal pravnih sredstev, ker je bil zaveden s strani policista in kot laik prepričan, da bo stekel postopek o prekršku pred okrajnim sodiščem in da bo imel možnost v postopku pred sodiščem pojasniti okoliščine dogodka ter zaprositi za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja niso upoštevna. Iz overjene fotokopije zgoraj navedenega plačilnega naloga izhaja, da je bil plačilni nalog izdan zaradi prekrškov po 3. točki petega odstavka 105. člena in 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katera sta predpisani stranski sankciji 16 kazenskih točk in 3 kazenske točke (kar pomeni, da pogoji za redni sodni postopek o prekršku niso bili izpolnjeni), da sta bila storilcu pred izdajo plačilnega naloga predstavljena oba prekrška in dokazi zanju, da mu je plačilni nalog bil osebno vročen na kraju storitve prekrškov ter da je v plačilnem nalogu bil poučen o možnosti vložitve zahteve za sodno varstvo zoper ta plačilni nalog. Tudi zaradi navedenega sklicevanje zagovornika za zavajanja policista ne more biti upoštevno. Poleg tega zagovornik niti ne zatrjuje, da je storilec sicer želel vložiti zahtevo za sodno varstvo, temveč zgolj navaja, da se vse dosedaj ni uspel prijaviti na kontrolni zdravstveni pregled po zakonu o voznikih, na katerega je prijavljen 22. 10. 2021. Tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je izpodbijani sklep vsled pritožbeno izpostavljenih dejstev nezakonit. Storilec pa bo še vedno imel možnost vložiti predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v roku in na način, kot je bil poučen v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče storilcu na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 v zvezi s tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo sodno takso v znesku 20,00 EUR. K plačilu tako odmerjene sodne takse, ki jo je dolžan plačati v 15-ih dneh od vročitve tega sklepa, bo storilca pozvalo sodišče prve stopnje.