Jedro

Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi 70.a člena KZ-1 je Okrožno sodišče v Ljubljani A. A. izreklo (s sklepom) ob ugotovitvi, da je storil kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. členu KZ-1 v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Bistveno zmanjšana prištevnost storilca namreč ne izključuje njegove krivde, jo le zmanjšuje.

Citirani varnostni ukrep lahko sodišče izreče storilcu (s sodbo), ki je bil v času storitve kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven, poleg kazni. V takšnem primeru ima izrečeni varnostni ukrep akcesorno naravo. Takšen storilec je bil namreč v času storitve kaznivega dejanja kazensko odgovoren. Če je varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu izrečen poleg kazni, se storilca najprej napoti na zdravljenje. Če je čas zdravljenja enako dolg kot izrečena kazen zapora, se obsojenca po izvršenem zdravljenju odpusti na prostost. Če pa je čas zdravljenja v zavodu krajši od izrečene zaporne kazni, se obsojenec po zdravljenju lahko napoti na prestajanje preostanka zaporne kazni ali se ga pogojno izpusti.

Izrek

Pritožbi zagovornice A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvrševanje varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu izrečen s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Ks 25467/2016 z dne 26. 4. 2018, pravnomočen 13. 6. 2018 A. A. podaljša in se še nadalje izvaja v Univerzitetnem kliničnem centru ..., Oddelek za psihiatrijo, Enota za forenzično psihiatrijo.

Prvostopenjsko sodišče je predlog A. A. za nadomestitev izrečenega varnostnega ukrepa z varnostnim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti zavrnilo kot neutemeljen.

Odločilo je tudi o plačilu stroškov kazenskega postopka in A. A. na podlagi določil četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo plačila stroškov iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper sklep se je pritožila zagovornica A. A. iz vseh pritožbenih razlogov; pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in nadomesti varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.

3. Pritožba zagovornice A. A. je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil z izpodbijanim sklepom na podlagi določila 5. točke prvega odstavka 372. člena kršen kazenski zakon v škodo A. A. 5. Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi 70.a člena KZ-1 je Okrožno sodišče v Ljubljani A. A. izreklo (s sklepom) ob ugotovitvi, da je storil kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. členu KZ-1 v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Bistveno zmanjšana prištevnost storilca namreč ne izključuje njegove krivde, jo le zmanjšuje.

6. Citirani varnostni ukrep lahko sodišče izreče storilcu (s sodbo), ki je bil v času storitve kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven poleg kazni. V takšnem primeru ima izrečeni varnostni ukrep akcesorno naravo. Takšen storilec je bil namreč v času storitve kaznivega dejanja kazensko odgovoren. Če je varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu izrečen poleg kazni, se storilca najprej napoti na zdravljenje.1 Če je čas zdravljenja enako dolg kot izrečena kazen zapora, se obsojenca po izvršenem zdravljenju odpusti na prostost. Če pa je čas zdravljenja v zavodu krajši od izrečene zaporne kazni, se obsojenec po zdravljenju lahko napoti na prestajanje preostanka zaporne kazni ali se ga pogojno izpusti.

7. Ker je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom kršilo kazenski zakon po 5. točki prvega odstavka 372. člena ZKP glede podaljšanja varnostnega ukrepa, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep, v skladu z določbo tretjega odstavka 402. člena ZKP razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Pri ponovni odločitvi bo prvostopenjsko sodišče moralo presoditi, ali so podani zakonski pogoji za podaljšanje varnostnega ukrepa po 70.a členu KZ-1. V nasprotnem primeru pa bo moralo izvrševanje citiranega varnostnega ukrepa ustaviti.

1 L. Bavcon, A. Šelih in drugi, Kazensko pravo, Splošni del, VI. izdaja, Ur. l. RS, 2014, str. 273-274 in 439.