Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da pritožnik s svojim ravnanjem ogroža svoje življenje oziroma huje ogroža svoje zdravje, da je tako stanje posledica njegove duševne motnje - paranoidne shizofrenije, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladati svoje ravnanje, zaradi česar je potrebno njegovo zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se T.L. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice (v nadaljevanju: PB) do 27.8.2014. 2. Zoper navedeni sklep se pritožuje pridržani tako osebno kot po postavljeni odvetnici.

V lastni pritožbi pridržani navaja, da izpodbija navedeni sklep v naslednjih točkah: - da v zdravstvenem domu ni govoril z osebno zdravnico ampak z dežurno, ki ga ni poznala; - da ni kradel, saj ga prodajalke poznajo in vedo, da zmeraj poravna svoj dolg; - da ne dovoli, da se kdo vmešava v dnevni jedilnik in ni shujšal, njegova teža je 15 let enaka; - da ni njegova izjava, da ga nadzorujejo in da je zato prenehal z jemanjem zdravil, ampak se je z osebno zdravnico in psihiatrinjo dogovoril vzdrževalno dozo, ki jo bo jemal. Prosi za ponovno oceno in presojo ter skrajšanje oz. ukinitev določenega roka za obravnavo na zaprtem oddelku. Navaja podjetja s katerimi ima njegovo podjetje sklenjene pogodbe za nedoločen čas in poudarja, da mu bivanje v bolnišnici poslabšuje storilnost in uspešnost njegovega podjetja.

V pritožbi podani po postavljeni odvetnici navaja, da niso podani zakonski pogoji za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom. Navaja, da je izvedenka svoje mnenje oprla na neresnična oz. netočna dejstva in okoliščine, o katerih se pritožnik tekom postopka ni mogel izreči, saj ga izvedenka o njih ni povprašala. Tako je izvedenka napačno ugotovila: - da je tožnik doma uničeval avto; - da je stalno pod vplivom alkohola (so ga pred sprejemom večkrat ustavili policaji, preizkus alkoholiziranosti, pa je bil negativen); - da je kradel (pivo je vzel v dogovoru s prodajalko). Mnenje je pomanjkljivo, saj iz njega ni razvidno zakaj, komu in kako naj bi bil nevaren. Ni bil verbalno agresiven, le nekoliko je povzdignil glas v pogovoru z mamo, ki pretirano skrbi zanj. Ni izgubil 10 kg telesne teže, saj je njegova povprečna teža 60 kg, kolikor je tehtal ob sprejemu v PB. Niti ne drži, da je samovoljno prenehal jemati zdravila, saj je pred približno dvema mescema v dogovoru s svojo osebno zdravnico in psihiatrinjo začel jemati le vzdrževalno količino zdravil, ker je ocenil, da je njegovo zdravstveno stanje dovolj stabilno. Zaradi vsega navedenega je sodišče napačno zaključilo, da je pri pritožniku podana duševna bolezen - paranoidna shizofrenija, kot je v svojem mnenju navedla izvedenka. S takšno diagnozo se pritožnik ne strinja. Že v letu 2004 so specialisti pri njemu ovrgli navedeno diagnozo. Tudi na nobenem pritožnikovem izvidu po letu 2004 iz polletnih kontrol pri psihiatrinji ni navedene imenovane diagnoze (izvidi se hranijo pri njegovi zdravnici dr. J.M.T.). Tudi izvedenka dr. K. je v mnenju med drugim zaključila, da se pritožnik v pogovoru obvlada in da iz njega ni mogoče pridobiti nedvoumnih podatkov o paranoidni simptomatiki. Poleg tega je izvedenka še ugotovila, da je pri pritožniku realitetna kontrola dokaj dobra. Glede na navedeno niso podani pogoji iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr), kar je eden od pogojev za izpodbijano zadržanje. Tako zadržanje pa sodišče lahko uporabi samo, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven zaprtega oddelka. Pogoji za takšno zadržanje pa pri pritožniku niso podani. Poudarja še, da njegovi družbi zaradi njegove prisilne hospitalizacije vsakodnevno nastaja škoda. Predlaga, da se navedeni sklep v izpodbijani I. točki izreka razveljavi in pritožnika odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom oz. podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Ker sta obravnavani pritožbi po vsebini smiselno enaki, ju bo pritožbeno sodišče obravnavalo skupaj.

5. Kdaj je po 39. členu ZDZdr zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, je prvostopenjsko sodišče navedlo v 5. točki obrazložitve svojega sklepa, pogoje za tako zdržanje pa pravilno povzema tudi pritožba, ki pa po presoji pritožbenega sodišča neutemeljeno zatrjuje, da v konkretnem primeru ti pogoji niso izpolnjeni.

6. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je izvedenka dr. A.K. (v nadaljevanju: izvedenka) mnenje podala tako po pogovoru s pritožnikom kot na podlagi podatkov podanih ob pritožnikovem sprejemu v PB in podatkov, ki sta jih podala osebna zdravnica pritožnika in njegov oče. Oba pa sta ji povedala, da je pritožnik pred obravnavanim sprejemom: - razbil šipo avtomobila partnerke; - da je v trgovini vzel pivo; - da je mesec dni odklanjal hrano in precej shujšal (10 kg); - da je pred pol leta prenehal z jemanjem zdravil. Osebna zdravnica je še povedala, da je bil verbalno agresiven do osebja zdravstvenega doma in staršev, da je stalno pod vplivom trave in alkohola (da kadi mešanico tobaka in trave in to že 27 let, pa je izpovedal sam pritožnik), da ima prisluhe in privide (tudi oče je povedal, da je omenjal satelite, razne reči, da je pod nadzorom), je begav in da se zdravi zaradi paranoidne psihoze. Upoštevaje navedeno, pritožba s svojimi dokazno nepodprtimi navedbami ne more omajati ugotovitev sodišča prve stopnje o stanju pritožnika pred obravnavanim sprejemom. Postavljena odvetnica je bila na naroku, na katerem je izvedenka podala svoje mnenje, prisotna, tako da bi lahko podala pripombe na mnenje, pa jih ni. Zato ne drži pritožbena navedba, da se pritožnik ni mogel izjasniti o navedenih okoliščinah.

7. Pritožbeni trditvi, da je izvedenka med drugim zaključila, da se pritožnik v pogovoru obvlada in da iz njega ni mogoče pridobiti nedvoumnih podatkov o paranoidni simptomatiki in da je pri pritožniku realitetna kontrola dokaj dobra, sta povzeti nekorektno (ne v celoti) in izven konteksta celotnega mnenja. Izvedenka je namreč v zvezi z navedenim povedala: - da se pritožnik, ki je v pogovoru nekritičen in zanika vse heteroanamnestične podatke, v današnjem pogovoru do te mere obvladuje, da ni mogoče iz njega izbrskati povsem nedvoumne paranoidne simptomatike, ki pa se ves čas nakazuje prav v njegovem nezaupanju, pa tudi v vmesnih nakazanih idejah o tem, da ga drugi kontrolirajo in - da je realitetna kontrola danes dokaj dobra in da je verjetno v zadnjih dneh nekoliko delovala tudi predpisana medikamentozna terapija. Na koncu mnenja pa je izvedenka jasno zaključila, da se pritožnik že dalj časa zdravi zaradi paranoidne shizofrenije, vselej pa je bila ob sprejemu tudi problematična zloraba oz. odvisnost od prepovedanih drog in alkohola. Zaradi opustitve jemanja zdravil je postal popolnoma nevodljiv, psihotičen. V sedanjem psihičnem stanju akutnega poslabšanja osnovne bolezni paranoidne shizofrenije ter kombinacije zlorabe drog in alkohola potrebuje intenzivno zdravljenje in nadzor. Doma je postal avtoagresiven z odklanjanjem hrane, tako da v tem stanju ogroža svoje življenje in zdravje. Ker je pritožnik do svojega stanja zaenkrat še popolnoma nekritičen, odklonilen do terapije, nepripravljen za sodelovanje v procesu zdravljenja, potrebuje zdravljenje na oddelku s posebnim nadzorom in zato svetuje zadržanje v trajanju dveh mesecev. Da bi pri pritožniku ne bili podani pogoji iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, kot to trdi pritožba, glede na zgoraj navedeno, ne drži. 8. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da pritožnik s svojim ravnanjem (v mesecu dni je shujšal 10 kg) ogroža svoje življenje oz. huje ogroža svoje zdravje, da je tako stanje posledica njegove duševne motnje - paranoidne shizofrenije, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladati svoje ravnanje, zaradi česar je potrebno njegovo zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. Sodišče prve stopnje je tudi pojasnilo zakaj druga oblika zdravljenja v tem trenutku ni primerna: pritožnik do svojega stanja namreč ni kritičen in se potrebe po zdravljenju ne zaveda, o čemer priča tako njegova opustitev terapije v domačem okolju kot tudi beg iz bolnišnice pred dnevi. Glede trajanja zdravljenja se je oprlo na izvedensko mnenje, katerega pritožba ne uspe izpodbiti.

9. Upoštevaje vse navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeni pritožbi, potem ko ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavke 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju: ZNP) zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).