Jedro

Tožena stranka je tožniku utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je zaradi racionalizacije poslovanja s spremembo pravilnika ukinila njegovo delovno mesto, po ukinitvi tega delovnega mesta so naloge prevzeli posamezni ključni uporabniki, nekatere projekte pa so končali.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 12. 11. 2009 nezakonita, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja tako, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, ga za čas od 31. 12. 2009 do vrnitve nazaj na delo prijaviti v socialna zavarovanja, mu za čas do vrnitve na delo plačati nadomestilo plače v mesečnem bruto znesku 2.700,00 EUR, po predhodnem odvodu davkov in prispevkov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 15. dne v mesecu od zneska za pretekli mesec do plačila (I. točka izreka). Zavrnilo je podredni tožbeni zahtevek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 12. 11. 2009 nezakonita, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 31. 12. 2009, ampak na podlagi 1. odstavka 118. člena ZDR z dnem izdaje prvostopenjske sodbe, tako da ga je tožena stranka za čas od 31. 12. 2009 dalje do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje prijaviti v socialna zavarovanja, mu za ta čas plačati nadomestilo plače v mesečnem bruto znesku 2.700,00 EUR, po odvodu davkov in prispevkov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu od zneska za pretekli mesec in mu plačati odškodnino v višini 48.600,00 EUR (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po določilih 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Navaja, da je povsem napačen zaključek sodišča o obstoju utemeljenega poslovnega razloga. Poudarja, da so ekonomski in organizacijski razlogi zgolj pavšalne navedbe tožene stranke, podane z namenom, da se tožniku odpove pogodba o zaposlitvi. Ekonomski razlog ni dokazan, saj iz izpovedi direktorja tožene stranke jasno izhaja, da tožena stranka ni poslovala z izgubo, temveč je dosegala pozitivne rezultate. V zvezi z dokazovanjem poslovne uspešnosti in neobstojem ekonomskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi je tožnik predlagal postavitev izvedenca finančne stroke. Dokazni predlog je sodišče zavrnilo brez posebne obrazložitve. Zmotna je ugotovitev sodišča, da so bili ekonomski razlogi v glavnem razlog za organizacijske spremembe pri toženi stranki, ki so v končni fazi prinesli ukinitev nekaj delovnih mest, med drugim tudi ukinitev delovnega mesta, ki ga je zasedal tožnik. Tožena stranka ni dokazala, da je prenehala potreba po delu tožnika, saj se je povečal obseg dela na področju proizvodne informatike zaradi zamenjave proizvodno informacijskega sistema in je bila izražena potreba po vodenju projekta zamenjave sistema. Na področju proizvodne informatike ima tožena stranka sistemizirana tri delovna mesta, ki niso zasedena, in bi jih lahko opravljal tožnik. Nazaj bi lahko prevzel delo na delovnem mestu skrbnik sistema izboljšav, ki ga je opravljal v času od 2004 do 2007. Gornje navedbe tožnika je potrdila priča T.T., ki se je o reorganizaciji izrekel odklonilno. Povedal je, da je govoril tako s prejšnjim direktorjem B.B. in sedanjim direktorjem P.P. o možnostih nadaljnje zaposlitve tožnika in svoja stališča argumentiral, vendar mu je direktor B.B. povedal, da pozna svoje stališče in bo naredil po svoje. V zvezi z obveznostjo tožene stranke, da bi zaposlila tožnika pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, je sodišče zmotno sledilo enostranski izjavi priče S.S. in verjelo njeni izpovedi, ne da bi omenjena priča predložila o tem listinske dokaze. Pri tem je v celoti prezrlo mnogo bolj argumentirano pričanje T.T., ki je svojo izpoved podal neobremenjen, saj ni več zaposlen pri toženi stranki. Ker sta bili delovni mesti priprava in uvajanje proizvodne informatike ter projektiranje proizvodne informatike pri toženi stranki prosti v času odpovedi, so obstajale možnosti za tožnikovo zaposlitev pod spremenjenimi pogoji. Če tožena stranka resnično ni imela nikakršnega namena oziroma potreb za zasedbo navedenih delovnih mest, bi lahko delovna mesta ukinila, tako kot je ukinila njegovo delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi. Napačen je tudi zaključek sodišča prve stopnje glede sprejemanja sprememb sistemizacije, saj se je oprlo samo na izpoved priče S.S., zavrnilo pa je tožnikove trditve, da tožena stranka pred sprejemom sprememb v internem aktu ni vključila sindikata in sveta delavcev. Tožnik je po seznanitvi, da bo dobil odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, začel iskati informacije o organizacijskih spremembah, priča S.S. pa mu je povedala, da so spremembe objavljene na intranetni strani tožene stranke, obvestila pa na oglasnih deskah. Obvestila je iskal na oglasnih deskah, vendar je ugotovil, da na njih mikroorganizacijske sheme ni bilo, na intranetnih straneh pa je po nekaj dnevih le uspel priti do sheme z datumom 5. 3. 2009. Glede na navedeno v pritožbi tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da podrejenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka, oziroma podredno, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka pritožbene navedbe tožnika in ocenjuje, da je pritožba neutemeljena. Uveljavlja povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Popolno in pravilno je ugotovilo dejansko stanje, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna in zakonita.

Na podlagi 1. alineje 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Takšen razlog mora biti po določbi drugega odstavka 88. člena ZDR utemeljen ter mora onemogočati nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Utemeljenost odpovednega razloga mora skladno s 1. odstavkom 82. člena ZDR dokazati delodajalec.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožena stranka v času januar-junij 2009 res poslovala pozitivno, toda pod planom in ob primerjavi v panogi je uprava tožene stranke ocenila, da se lahko poslovanje družbe izboljša le še z zmanjševanjem stroškov. Zaradi tega je tožena stranka pristopila k ukrepu reorganizacije. Ta je bila izveden s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest z dne 16. 7. 2009 (v nadaljevanju: pravilnik), s katerim je prišlo do ukinitve štirih delovnih mest, med njimi tudi delovnega mesta vodja projekta, na katerem je bil zaposlen tožnik. Na podlagi listinskih dokazov (priloge B/5, B/8 in B/9) in izpovedi priče S.S. je sodišče pravilno ugotovilo, da je bila navedena sprememba pravilnika o sistemizaciji sprejeta v skladu z določili ZDR in Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), hkrati pa objavljena na intranetu in na oglasnih deskah tožene stranke. Drugačne trditve tožnika glede seznanjenosti oziroma poteka postopka sprejema spremembe organizacijskega akta tožene stranke so glede na navedeno neutemeljene.

Pravilno je sodišče tudi ugotovilo, da je bil v obravnavanem primeru razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku organizacijske narave, ne pa slabi poslovni rezultati oziroma rezultati, ki so bili slabši od planiranih. Tožena stranka je s spremembo pravilnika ukinila tožnikovo delovno mesto vodja projekta, po ukinitvi tega delovnega mesta pa so naloge prevzeli posamezni ključni uporabniki, nekatere projekte so končali, nekaterim pa so zmanjšali prioriteto in se ne nadaljujejo. Zaradi racionalizacije poslovanja je torej tožena stranka sprejela pravilnik in tožnikovo delovno mesto ukinila. To predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 11. 2009 v skladu z 2. odstavkom 88. člena ZDR. Ker je podan razlog za odpoved organizacijske narave, ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi morala glede na določbo 1. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR tožena stranka obenem dokazati še obstoj ekonomskega razloga niti ne obstaja potreba po izvedbi dokaza z izvedencem finančne stroke. Ukinitev delovnega mesta v posledici reorganizacije znotraj družbe je poslovna odločitev, ki je v izključni pristojnosti delodajalca in je sodišče, razen njenega obstoja, ne presoja. Kako bo delodajalec spremenil organizacijo dela, je torej izključno njegova odločitev. Ker sodišče ne presoja premišljenosti oziroma primernosti ukrepov reorganizacije, je neutemeljeno sklicevanje tožnika na izpoved priče T.T. v zvezi z njeno nepotrebnostjo oziroma da sprejeti ukrepi ne bodo imeli dolgoročnih učinkov.

Pritožnik navaja, da tožena stranka ni dokazala, da ga ni bilo mogoče zaposliti na drugem delovnem mestu ali pod spremenjenimi pogoji. V tretjem odstavku 88. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. V zvezi s tem je priča S.S. povedala, da je glede možnosti ohranitve zaposlitve tožnika najprej pod prejšnjim direktorjem opravila razgovore z vodji služb in ustreznega dela zanj niso našli, nato pa je po nalogu novega direktorja pred podajo odpovedi ponovno preverila, ali so kakšne možnosti za ohranitev njegove zaposlitve, vendar teh ni bilo. Izpoved te priče predstavlja dokaz, na katerega je sodišče v okviru dokazne ocene lahko utemeljeno oprlo svoje dokazne zaključke, ne da bi bilo zato potrebno pridobiti še listinske dokaze. Dokaznega pravila, po katerem bi izpoved priče morala biti dodatno oprta še na listinske dokaze, ZPP ne predvideva. Glede pritožnikovih navedb, da so bila prosta tri sistemizirana delovna mesta, pa je bilo v dokaznem postopku pravilno ugotovljeno, da je bilo delovno mesto „projektiranje proizvodne informatike“ zasedeno do maja 2009, ko sta oba tam zaposlena podala odpoved, nato pa ga niso ponovno zasedli, ker so se pri toženi stranki odločili, da se proizvodna informatika v okviru koncerna K. poenoti. Delovno mesto „priprava in uvajanje proizvodne informatike“ je nezasedeno že tri leta, delovno mesto „razvijanje informacijskega sistema“ pa ni prosto delovno mesto, ker je zasedeno že od leta 2007. Zasedba nezasedenih, sistemiziranih delovnih mest je pogojena z dejanskimi potrebami delovnega procesa, ki pa jih v danem primeru skladno z izpovedjo priče N.S. in direktorja M.P., ni bilo, zaradi česar tožena stranka ni mogla tožniku ponuditi zaposlitve. Ob takih ugotovitvah se tudi pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi preverila, ali lahko zaposli tožnika pod spremenjenimi pogoji oziroma ga prekvalificira oziroma ga dokvalificira, pa teh možnosti dejansko ni bilo.

Posledice ukinitve tožnikovega delovnega mesta so bile izvedene na podlagi določil ZDR. Ker je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov zakonita, je sodišče utemeljeno zavrnilo tako primarni kot podredni tožbeni zahtevek. Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških postopka temelji na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Ker se predmetni spor uvršča v spore o prenehanju delovnega razmerja, tožena stranka glede na določbo petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.