Jedro

Predloga za vpis v zemljiško knjigo na osebo, ki je umrla, ne more vložiti. Vpisa v zemljiško knjigo tudi ne bo moglo odrediti sodišče, pač pa bo to lahko dosegel le dedič, ki pa se mora izkazati s tem, da je nepremičnina njegova.

Ustavno sodišče, enako pa tudi novejša pravna teorija, vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, ne pripisuje več izključnih absolutnih učinkov. Sklenjeni pravni posel z intabulacijsko klavzulo izkazuje obstoj lastninske pravice v pričakovanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrača prvemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom zavrnilo dedičev predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

2. Zoper sklep se je v roku pritožil dedič Z. B. Pritožuje se iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta starša garažo kupila od prodajalca V. V., ki pa je pri tej garaži še vedno vknjižen kot lastnik. Po smrti očeta je njegovo polovico, na podlagi sklepa o dedovanju, pridobila mati J. B., ki je tako postala lastnica garaže v celoti. Edini dedič po njej je pritožnik. Ker je mati pokojna, vknjižba lastninske pravice (na pokojno) ni možna. Zmotna je ugotovitev sodišča, da novo najdeno premoženje zapustnice ne obstoji, ker v zemljiški knjigi ni vknjižena kot lastnica nepremičnine. Sodišče je tudi spregledalo, da zemljiškoknjižno dovolilo upravičencema dovoljuje tudi vknjižbo do ene polovice s pripadajočo pravico uporabe parcele št. 919/15, k.o. X. Ta parcela še vedno obstaja. Na tej parceli stoji stavba, v kateri se nahaja predmetna garaža. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, napadeni sklep razveljavi oziroma izda dodatni sklep o dedovanju in zemljiškoknjižno odredi, da se po pravnomočnosti sklepa opravijo vpisi pri nepremičninah z ID znakom 000, parc. št. 919/15, k.o. X., na ime pritožnika.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Drži ugotovitev prvega sodišča, da zapustnica v zemljiški knjigi pri parc. št. 919/15, k.o. X., na kateri stoji garaža, ni vpisana kot (so)lastnica. To pa še ne pomeni, da premoženja v smislu določila 221. člena ZD kot je zapisalo v 8. točki obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, ni.

5. Pritožnik je predložil sodišču kupoprodajno pogodbo z dne 17.3.1989. Na podlagi te pogodbe sta njegova sedaj že pokojna starša kupila garažo T. stoječo na parceli št. 919/15, k.o. X. Pogodba je bila prijavljena za odmero davka na promet nepremičnin in overjena pred sodiščem. Prepis nepremičnine ni bil izveden v zemljiški knjigi. Na podlagi sklepa o dedovanju Temeljnega sodišča v Kranju, Enota v Kranju, opr. št. D 230/94 z dne 2.11.1994 po pokojnem M. B. je ½ garaže podedovala sedaj že pokojna žena oziroma mati pritožnika.

6. Pritožnik ima prav, ko pravi, da predloga za vpis v zemljiško knjigo na osebo, ki je umrla, ne more vložiti. Tako je jasno, da pokojna J. B. ne bo mogla postati ZK lastnica garaže. Vpisa v zemljiško knjigo tudi ne bo moglo odrediti sodišče, pač pa bo to lahko dosegel le dedič – pritožnik, ki pa se mora izkazati s tem, da je nepremičnina njegova. V zvezi s stališčem prvega sodišča, da je lastnik določene nepremičnine le tisti, ki je kot lastnik vknjižen v zemljiški knjigi, je dodati, da ustavno sodišče, enako pa tudi novejša pravna teorija, vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, ne pripisuje več izključnih absolutnih učinkov. Sklenjeni pravni posel z intabulacijsko klavzulo izkazuje obstoj lastninske pravice v pričakovanju.

7. Po povedanem je pritožba dediča utemeljena. Zato je pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavilo. Zadevo vrača prvemu sodišču v novo odločanje.