Jedro

Če se prodajalec in kupec strinjata, da njune interese zastopa isti posrednik, ima ta pravico do plačila v skladu z dogovorom. Posrednik je upravičen zahtevati plačilo dogovorjene provizije od obeh strank (v celoti) samo, kadar oba naročitelja vesta za dvojni provizijski dogovor.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: "Tožena stranka R. d.o.o. Kranj je dolžna plačati tožeči stranki A. d.o.o. Ljubljana znesek 1,891.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 945.000,00 SIT od 2.4.1996 do plačila in od zneska

946.200,00 SIT od 2.7.1996 do plačila ter ji povrniti pravdne stroške."

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 277.512,00 SIT, v roku 15 dni.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo v zvezi s popravnim sklepom je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati glavnico 1,891.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska

945.000,00 SIT od 2.4.1996 do plačila in od zneska 946.200,00 SIT od

2.7.1996 do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v znesku

229.344,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.

Tožena stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila, uveljavljala je pritožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava, s predlogom pritožbenemu sodišču, da ji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh stroškov pravdnega postopka, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožeča stranka je pritožbo prejela 1.10.2004 in nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

1. Relevantno dejansko stanje: Tožeča stranka kot prevzemnica iz cesijske pogodbe (A3) uveljavlja zoper toženo stranko kot dolžnico terjatev iz naslova provizije in prodaje po Pogodbi o posredovanju, nakupu, menjavi, najemu ter oddaji nepremičnin z dne 13.6.1995 (A2). Tožena stranka kot kupec nepremičnin je plačala polovico dogovorjene provizije. Odstopnica terjatve je dogovorila provizijo tudi s prodajalcem nepremičnine, za katero tožena stranka ob sklenitvi pogodbe ni vedela. Tožena stranka je med postopkom uveljavljala pravico, da ne plača druge polovice dogovorjene provizije.

2. Materialo pravo, ki ga je potrebno uporabiti glede na ugotovljeno dejansko stanje: Odstopnica terjatve in tožena stranka sta sklenili pogodbo o posredovanju (813. člen ZOR). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odstopnica terjatve posredovala pri prodaji in nakupu nepremičnine za obe pogodbeni stranki (oziroma za oba prodajalca in za kupca). Kljub temu, da gre za posredovanje strankama, ki imata nasprotne interese, je tako posredovanje po zakonu dopustno. Če se prodajalec in kupec strinjata, da njune interese zastopa isti posrednik, ima ta pravico do plačila v skladu z dogovorom. Če pa se posrednik s prodajalcem in kupcem ne dogovori glede provizije za dvojno posredovanje, sme posrednik, ki je dobil naročilo za posredovanje od obeh strank, zahtevati od vsake stranke samo polovico posredniškega plačila in samo polovico stroškov, če je bilo dogovorjeno, da se mu povrnejo (1. odst. 825. člena ZOR).

Posrednik je upravičen zahtevati plačilo dogovorjene provizije od obeh strank samo, kadar oba naročitelja vesta za dvojni provizijski dogovor. Če posrednik naročitelja, ki kupuje nepremičnino, ne obvesti, da opravlja posredniški posel tudi za prodajalca, ni upravičen od vsakega od njiju zahtevati plačilo provizije (dvojna provizija).

3. O pritožbi: Pritožbeno sodišče soglaša z očitkom tožene stranke, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določila 825. člena ZOR. Obstoja dogovora s toženo stranko glede plačila dvoprocentne provizije, ni mogoče subsumirati pod pravno normo drugačnega dogovora pri dvojnem posredovanju (825. člen ZOR), ker tožeča stranka ni izkazala, da je šlo za skupen dogovor med vsemi udeleženci pri prodaji in nakupu nepremičnin o tem, da kupec in prodajalec plačata posrednici skupaj 4 %, od tega vsak po 2 % od dogovorjene kupnine. Zato je tožena stranka utemeljeno ugovarjala plačilu druge polovice provizije.

S tem pa se izkaže, da je pritožba že iz navedenega razloga utemeljena. Zato ostalih pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na zmotno uporabo materialnega prava pri zavrnitvi ugovora zastaranja in na zmotno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi s prenehanjem obveznosti nasproti tožeči stranki zaradi naknadnega odstopa terjatve, pritožbeno sodišče ni obravnavalo. Utemeljeni pritožbi je ugodilo in v skladu s 4. točko 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Izrek o pravdnih stroških temelji na določilu 165. člena ZPP. Ker tožeča stranka v pravdi ni uspela, mora toženi stranki povrniti pravdne stroške (1. odst. 154. člena ZPP), ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu s 155. členom ZPP: - za sestavo pripravljalne vloge 400 točk po OT, - za pristop na prvi narok za glavno obravnavo 400 točk po OT,

- za pristop na dva nadaljnja naroka za glavno obravnavo skupaj 400 točk po OT, - za sestavo pritožbe 500 točk po OT, vse povečano z 20 % DDV, - za sodno takso za odgovor na tožbo 18.912,00 SIT, - za sodno takso za pritožbo 34.200,00 SIT.

Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke na dan izdaje sodne odločbe 110,00 SIT, je sodišče prve stopnje toženi stranki odmerilo za stroške odvetnika 187.000,00 SIT, povečano za 20 % DDV (37.400,00 SIT), tako da je skupaj s priznanimi stroški za plačane sodne takse, tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati vse pravdne stroške v višini 277.512,00 SIT.