Jedro

Po pravnem mnenju pritožbenega sodišča določba 296. člena za zavarovanca s spremenjeno delovno zmožnostjo pomeni, da se na podlagi zahteve v postopku pri tožencu ugotavlja, ali je zdravstveno stanje še vedno tako, kot je bilo ob določitvi spremenjene delovne zmožnosti in se torej v tem primeru zavarovanca razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pripadajočimi pravicami. Le v primeru, da zavod v postopku ugotovi, da je prišlo do trajnega izboljšanja zdravstvenega stanja do te mere, da invalidnosti ni, ker je zavarovanec popolnoma sposoben v polnem delovnem času za svoje delo, torej delo, ki ga je opravljal pred nastankom spremenjene delovne zmožnosti, se ga ne razvrsti v III. kategorijo invalidnosti, pač pa mu ostanejo pravice na podlagi spremenjene delovne zmožnosti po predpisih, ki so veljali do 31.3.1992. Iz spisa toženca sicer ne izhaja, da bi tožnica pri tožencu vložila zahtevo na podlagi 296. člena zakona. Glede na opisan namen prehodnih in končnih določb, med katere je uvrščena tudi določba 296. člena ter glede na dejstvo, da zakon v 2. odstavku 262. člena izrecno določa, da se postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja začne tudi na predlog lečečega zdravnika, pa je po mnenju pritožbenega sodišča moč predlog za medicinsko izvedenstvo, vložen 30.6.1993, s katerim se je pričel sedaj obravnavani postopek pri tožencu, obravnavati tudi kot zahtevo po 1. odstavku 296. člena zakona.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče je razsodilo, da se tožbeni zahtevek tožnice, da se pri njej ugotovi I. kategorija invalidnosti, podrejeno pa II. kategorija invalidnosti z vsemi pripadajočimi pravicami, zavrne kot neutemeljen.

Nadalje je izreklo, da sama trpi svoje stroške postopka. Potem, ko je pribavilo dodatno izvedensko mnenje IK II. stopnje z dne 29.1.1996, je na podlagi izvedenega dokaznega postopka prišlo do zaključka, da pri tožnici invalidnosti ni in posledično torej, da je drugostopna odločba toženca, št. I-3.081.375, z dne 4.11.1994, pravilna in zakonita.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica po pooblaščencu zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično napačne uporabe materialnega prava. Zdravstveno stanje bi bilo potrebno ugotoviti z izvedencem. Zlasti pa poudarja, da je pri njej podana izguba delovne zmožnosti za delo priprava in tehtanje jajc. Predlaga ugoditev pritožbi ter da se v ponovljenem postopku ugotovi njeno dejansko zdravstveno stanje in izguba njene delovne zmožnosti.

Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev le te kot neutemeljene.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preskusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 365. člena). Ugotovilo je, da je dejansko stanje ostalo še nepopolno ugotovljeno ter posledično napačno uporabljeno materialno pravo.

Iz toženčevega spisa, št. I-3.801.375, ki ga je pribavilo že sodišče prve stopnje, izhaja naslednje, do česar pa se prvostopno sodišče ni opredelilo. Sedaj obravnavani postopek pri tožencu je namreč že drugi postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Prvi postopek je bil uveden s predlogom lečečega zdravnika, vloženim 4.6.1990. IK na Jesenicah je tedaj, dne 5.7.1990, podala izvedensko mnenje, da tožnica zaradi bolezni ni sposobna za svoje delo pri pripravi in tehtanju jajc pod splošnimi pogoji, niti s skrajšanim delovnim časom, pač pa je za delo pri pripravi in tehtanju jajc zmožna s polnim delovnim časom pod pogojem, da ne prenaša in ne dviguje bremen težjih od 10 kg in sicer od 5.7.1990 dalje. Na tej podlagi je toženec izdal očitno pravnomočni prvostopni sklep, z dne 19.7.1990, št. I-423.566, s katerim je izrekel, da pri tožnici ni invalidnosti in ji ne gredo pravice iz invalidskega zavarovanja, pač pa je pri njej zaradi posledic bolezni od 5.7.1990 dalje podana spremenjena delovna zmožnost. S 1.4.1992 je pričel veljati nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 12/92 do 7/96). Ta v 296. členu določa, da zavarovanec, pri katerem je bila po predpisih, ki so veljali do 31.3.1992, ugotovljena med drugim spremenjena delovna zmožnost, lahko zahteva, da se mu pravice določijo po tem zakonu, če je to zanj ugodnejše ter da gredo pravice, določene po tem zakonu, uživalcu od 1.4.1992 dalje, če vloži zahtevo do 30.6.1992, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

Ta določba je pomembna predvsem za zavarovance, pri katerih je obstajala neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, ali kot je to v konkretnem primeru za zavarovance s spremenjeno delovno zmožnostjo, ki po predpisih, veljavnih do 31.3.1992, niso mogli od toženca uveljaviti nobenih pravic. Za zavarovance s spremenjeno delovno zmožnostjo je ta določba še posebej pomembna, ker novi zakon instituta spremenjene delovne zmožnosti ne pozna več in je zakonodajalec z določbo 296. člena zakona želel zagotoviti nemoten prehod iz ene pravne ureditve v drugo, kar je v končni posledici tudi namen vsakih prehodnih in končnih določb. Po pravnem mnenju pritožbenega sodišča določba 296. člena za zavarovanca s spremenjeno delovno zmožnostjo pomeni, da se na podlagi zahteve v postopku pri tožencu ugotavlja, ali je zdravstveno stanje še vedno tako, kot je bilo ob določitvi spremenjene delovne zmožnosti in se torej v tem primeru zavarovanca razvrsti v III.

kategorijo invalidnosti s pripadajočimi pravicami. Le v primeru, da zavod v postopku ugotovi, da je prišlo do trajnega izboljšanja zdravstvenega stanja do te mere, da invalidnosti ni, ker je zavarovanec popolnoma sposoben v polnem delovnem času za svoje delo, torej delo, ki ga je opravljal pred nastankom spremenjene delovne zmožnosti, se ga ne razvrsti v III. kategorijo invalidnosti, pač pa mu ostanejo pravice na podlagi spremenjene delovne zmožnosti po predpisih, ki so veljali do 31.3.1992. Iz spisa toženca sicer ne izhaja, da bi tožnica pri tožencu vložila zahtevo na podlagi 296. člena zakona. Glede na opisan namen prehodnih in končnih določb, med katere je uvrščena tudi določba 296. člena ter glede na dejstvo, da zakon v 2. odstavku 262. člena izrecno določa, da se postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja začne tudi na predlog lečečega zdravnika, pa je po mnenju pritožbenega sodišča moč predlog za medicinsko izvedenstvo, vložen 30.6.1993, s katerim se je pričel sedaj obravnavani postopek pri tožencu, obravnavati tudi kot zahtevo po 1. odstavku 296. člena zakona. Pri tem pritožbeno sodišče še opozarja, da je Invalidska komisija na Jesenicah dne 17.11.1993 podala mnenje, da tožnica zaradi bolezni za svoje delo priprava in tehtanje jajc pod splošnimi pogoji ni sposobna niti s skrajšanim delovnim časom in da je za navedeno svoje delo sposobna s polnim delovnim časom pod pogojem, da ne dviguje bremen težjih od 10 kg ter da je pri njej podana III.

kategorija invalidnosti. Na tej podlagi jo je toženec s prvostopno odločbo, št. I-3.801.375, z dne 23.11.1993 razvrstil v III.

kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, ji priznal pravico do razporeditve oz. zaposlitve s polnim delovnim časom na delu pri pripravi in tehtanju jajc pod pogojem, da ne prenaša in dviguje bremen težjih od 10 kg ter se izrekel v zvezi z ostalimi pravicami, ki se vežejo na to kategorijo invalidnosti.

Res je, da zavarovanka v pritožbi, datirani z 2.12.1993, zoper navedeno odločbo, zahteva priznanje I. kategorije invalidnosti, v postopku pred sodiščem pa priznanje I., podrejeno pa II. kategorije invalidnosti s pripadajočimi pravicami. Vendar pa je potrebno upoštevati, da Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. list RS, št. 19/94) tudi v sporih o pravici do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (5. člen, 1. odstavek, 1. alinea), uveljavlja načelo nevezanosti sodišča na zahtevek (34. člen).

Konkretno to pomeni, da bi prvostopno sodišče lahko odločilo tudi o vprašanju invalidnosti III. kategorije s pripadajočimi pravicami.

Predhodno pa bi moralo seveda preveriti, da ne bi zavarovanka s tem prišla v slabši položaj od tistega, izhajajočega iz drugostopne odločbe toženca z dne 4.11.1994, ki je njeno pritožbo zavrnil, odpravil prvostopno odločbo z 23.11.1993 ter odločil, da pri zavarovanki invalidnosti ni in nima pravic iz invalidskega zavarovanja.

Zaradi vsega obrazloženega bo prvostopno sodišče moralo vse navedeno obravnavati in se do nakazanih vprašanj opredeliti v ponovljenem in dopolnjenem dokaznem postopku ter po potrebi izvesti tudi druge dokaze, potrebne za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja ter šele nato v sporu znova odločiti. Če bo glede navedenih vprašanj prišlo do enakega pravnega mnenja kot ga je izrazilo v tem sklepu pritožbeno sodišče, bo moralo pribaviti celoten zdravstveni karton z vso medicinsko dokumentacijo ter zahtevati dodatno izvedensko mnenje invalidske komisije o vprašanju, ali je pri tožnici prišlo od dneva priznanja spremenjene delovne zmožnosti dalje do takega trajnega izboljšanja zdravstvenega stanja, ki ne bi indiciralo III. kategorije invalidnosti s sposobnostjo za svoje delo pri pripravi in tehtanju jajc s polnim delovnim časom ter omejitvijo prenašanja in dvigovanja bremen težjih od 10 kg. Če pa bo ugotovilo, da takega trajnega izboljšanja ni in da gre za III. kategorijo invalidnosti, bo pri določitvi datuma nastanka moralo upoštevati določbo 2. odstavka 296. člena zakona. V tem primeru pa bo moralo presoditi tudi, ali je tožničina preostala delovna zmožnost takšna, da ji ustreza tudi delo konditorskega delavca, ki ga po podatkih opisa z dne 15.7.1993 opravlja od leta 1991 dalje in ki ga očitno opisuje tudi lečeči zdravnik na zadnji strani predloga, vloženega pri tožencu 30.6.1993 ter ki je navedeno tudi v poročilu, imenovanem "spremljava", z dne 4.10.1993, podpisanem s strani socialne delavke ter razčistiti, ali je to delo tisto delo, ki ga navaja tožnica na obravnavi 12.2.1996; torej delo na tekočem traku - pobiranje rolad.

V novem sojenju pa bo moralo seveda po izvedenem dokaznem postopku znova odločiti tudi o tožničinem že navedenem zahtevku.