Jedro

Pravni interes tožnika je bil od vložitve zahteve v upravnem postopku doseči, da bi prišel do zahtevane informacije, ki mu je bila z dopisom z dne 28. 9. 2017 s strani prvostopenjskega organa posredovana. Glede na navedeno sodišče ocenjuje, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vodenje postopka.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik dne 18. 3 2018 vložil tožbo, v kateri navaja, da je dne 26. 7. 2017 vložil na Vlado Republike Slovenije vlogo z vsebino, kot izhaja iz same vloge. Nato je vložil pritožbo zaradi molka organa na prvi stopnji in prvostopenjski organ bi moral pritožbo takoj predati v odločanje pritožbenemu organu. Drugostopenjski organ je odgovoril, da ni prejel vložene pritožbe. Drugostopenjski organ je zaprosil Vlado RS za pojasnila. Tožnik se sicer strinja s stališčem drugostopenjskega organa, da odgovori na konkretno zastavljena vprašanja ne predstavljajo informacije javnega značaja, vendar pa če ne obstaja taka informacija v materializirani obliki, bi moral z odločbo organ zavrniti zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Nadalje tožnik navaja, da je prejel od prvostopenjskega organa dne 2. 10. 2017 dopis, kjer je navedeno, da organ ni dolžan odgovarjati na dopise, ki so šikanoznega značaja. Po tožnikovem mnenju to ne opravičuje prvostopenjskega organa, da tožniku ne bi odgovoril. Tudi v tem primeru bi moral prvostopenjski organ izdati sklep na osnovi petega odstavka 5. člena Zakona o dostopu informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ). Ker prvostopenjski organ ni odstopil pritožbe drugostopenjskemu organu, je bil tako tožniku onemogočen pritožbeni postopek. Nadalje tožnik navaja primere drugih državnih organov, na katere se je obrnil in so izdali zavrnilno odločbo. Tožnik predlaga, naj sodišče ugotovi, da je bil prvostopenjski organ dolžan izdati zavrnilno odločbo in da se prvostopenjskemu organu naloži, da tožniku posreduje zahtevano informacijo ali pa da izda zavrnilno odločbo.

2. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je na podlagi 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v primeru pritožbe zaradi molka organa dolžna zahtevati najprej od organa prve stopnje ustrezno pojasnilo, zakaj v določeni zadevi ni bila izdana pravočasno odločba. Po prejemu pojasnila organa prve stopnje sledi nadaljnje postopanje, ki je seveda odvisno od okoliščin posameznega primera. Tožena stranka je tako ravnala tudi v obravnavanem primeru. Ugotovila je, da je tožnik na organ naslovil vprašanje v zvezi z vložitvijo kazenskih ovadb zoper določeni osebi in zato organ prve stopnje ni postopal po ZDIJZ, ampak je odgovoril tožniku na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju. Upoštevaje pojasnilo organa prve stopnje je nato tožena stranka med drugim pojasnila tožniku, kot že večkrat predhodno, da pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja in podobno ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno. Tožena stranka ni imela nobene pravne podlage za izdajo kakršnegakoli pravnega akta. Organ ni dolžan postopati po ZDIJZ in v vsakem primeru izdati zavrnilne odločbe, če z določeno informacijo ne razpolaga v materializirani obliki. Sicer pa tožena stranka meni, da ni razvidno, katero svojo pravico tožnik sploh varuje. Zoper ravnanje in odločitve tožene stranke je vložil tožnik že vsaj devet tožb, pri čemer v nobeni od teh ne izkazuje varstva svojega pravnega položaja oziroma ne zatrjuje, da ni prejel zahtevanih dokumentov. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

3. Sodišče je v postopek pritegnilo kot stranko z interesom tudi prvostopenjski organ, to je Vlado Republike Slovenije, ki pa na tožbo ni odgovorila.

4. Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da prvostopenjski organ ni zahteval dopolnitve njegove vloge, ni jo zavrgel ali zavrnil in ni podal informacije v prekluzivnem roku. Nadalje pojasnjuje, zakaj je po njegovem mnenju bilo tudi postopanje drugostopenjskega organa nepravilno.

5. V pripravljalni vlogi tožnik tudi predlaga, naj sodišče razpiše glavno obravnavo v tej zadevi.

6. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

7. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo v upravnem sporu izboljšal svoj pravni položaj.

8. Sodišče je najprej ugotavljalo, kaj je tožnik zahteval v svoji vlogi, ki jo je vložil kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in je bila na prvostopenjski organ, to je Vlado RS, vložena 26. 7. 2017. V navedeni vlogi najprej navaja, da je prejel dopis Policijske uprave A., ki je bil podpisan s strani B.B. in C.C. in je nato 12. 5. 2017 na Okrožno državno tožilstvo v D. podal vlogo ter je želel izvedeti, ali je policija postopala po odredbi desetega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Nadalje citira več določil ZKP in od prvostopenjskega organa zahteva, naj sporoči, kdaj je Vlada Republike Slovenije podala Specializiranemu državnemu tožilstvu kazensko ovadbo zoper uradni osebi B.B. in C.C. Sodišče sicer ugotavlja, da tožnik od prvostopenjskega organa ni takoj dobil odgovora in je zato vložil pritožbo zaradi molka organa. Nadalje je iz priložene dokumentacije razvidno, da je drugostopenjski organ z dopisom z dne 15. 9. 2017 pozval prvostopenjski organ, naj v osmih dneh sporoči, ali je prejel zahtevo tožnika za dostop do informacij javnega značaja in naj pojasni, kako je z zahtevo postopal. Iz priložene dokumentacije je razvidno, da je prvostopenjski organ tožnika z dopisom št. 092-142/2017/51 z dne 28. 9. 2017 seznanil, da kabinet predsednika vlade ni podal kazenske ovadbe, saj iz vsebine ni razbrati dovolj natančnih podatkov in informacij zanjo. Nadalje je podrobneje pojasnil, da lahko kazensko ovadbo vloži tudi sam in kam naj jo vloži. Na podlagi tega dopisa sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ v celoti ugodil tožnikovi zahtevi z navedenim dopisom, saj mu je odgovoril, da ni podal kazenske ovadbe, v zvezi s katero sprašuje tožnik. S tem je bilo v celoti ugodeno zahtevi tožnika, ki jo je naslovil kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, zaradi česar sodišče meni, da tožnik že v času vložitve tožbe ni imel več pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi molka organa, saj je zahtevano informacijo dobil. 9. Pri tem sodišče še pojasnjuje, da če je odgovor na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja negativen, kot v konkretnem primeru, torej da kazenske ovadbe prvostopenjski organ ni podal, je že po naravi stvari nemogoče, da bi negativno dejstvo, torej da nečesa ni, obstajalo v materializirani obliki. Sodišče nadalje še pojasnjuje, da skladno s prvim odstavkom 22. člena ZDIJZ organ ne izda posebne odločbe, če zahtevi za dostop ugodi, temveč o tem napravi uradni zaznamek. V konkretnem primeru to pomeni, da prvostopenjski organ s tem, ko je tožniku odgovoril, torej ugodil njegovi zahtevi, ni bil dolžan izdati odločbe. Ne glede na morebitne nepravilnosti, do katerih se sodišče ne opredeljuje, ki bi utegnile biti podane do obvestila prvostopenjskega organa z dne 28. 9. 2017, le-te ne morejo vplivati na dejstvo, da je tožnik že pred vložitvijo tožbe do zahtevane informacije prišel in zato ne more imeti pravnega interesa za ta upravni spor.

10. Pravni interes tožnika je bil od vložitve zahteve v upravnem postopku doseči, da bi prišel do zahtevane informacije, ki mu je bila z dopisom z dne 28. 9. 2017 s strani prvostopenjskega organa posredovana. Glede na navedeno sodišče ocenjuje, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vodenje postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe, zato se do vseh tožbenih navedb ni opredeljevalo. Iz istih razlogov tudi ni razpisalo glavne obravnave, saj niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe. Če pa procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe niso podane, to pomeni, da noben dokaz, ki bi se izvedel na obravnavi, ne bi mogel vplivati na odločitev. Torej je podan razlog za opustitev obravnave po 2. alineji drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

11. Glede na zgoraj navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo, ker tožnik ne more imeti pravnega interesa za postopek v zadevi, kjer je bilo njegovi zahtevi ugodeno.