Jedro

Ker bi solenitetni priči s svojega položaja ob lestvi kot edinem dostopu na podstrešje nedvomno zaznali, če bi policisti s prenašanjem inkriminirajočega materiala podtikali dokaze, je bila pričama zagotovljena zadostna stopnja nadzora nad potekom hišne preiskave, ne glede na to, da se priči nista nahajali na podstrešju z ramo ob rami s policisti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju na podlagi drugega odstavka 83. člena v zvezi z 285.e členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) predlog za izločitev dokazov tudi v delu, ki se nanaša na podstrešje stanovanjske hiše na naslovu ..., zavrnilo kot neutemeljen.

2.Zoper sklep se je pritožil obtoženčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo dobra štiri leta po zaključku predobravnavnega naroka 2. 6. 2020, tj. več kot štiri leta po tem, ko so se stekli procesni pogoji za izdajo sklepa, kar je v neskladju z vsakimi zamisljivimi standardi razumnega časa za sprejem odločitve.

5.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu popolno in pravilno ugotovilo relevantno dejansko stanje ter utemeljeno dognalo, da ni podana kršitev tretjega odstavka 216. člena ZKP, ki bi ob uporabi 219. člena ZKP narekovala ekskluzijsko sankcijo glede predmetov, najdenih na podstrešju stanovanjske hiše ... med hišno preiskavo 31. 5. 2018 (zap. št. 22, 23, 53, 54 in 55 zapisnika o hišni preiskavi). Pritožbeno sodišče razloge sklepa (točke 8 do 30 obrazložitve) sprejema ter se jim, k(j)er to ni potrebno, v izogib ponavljanju v celoti pridružuje.

6.Sodišče druge stopnje pritrjuje razlagi prvega sodišča, da uresničevanje pravnih pravil in vrednot, ki jih Ustava varuje v 35. in 36. členu, ZKP pa konkretizira v prvem in tretjem odstavku 216. člena, ne zahteva, da bi morali biti obe solenitetni priči navzoči prav pri vsaki najmanjši potezi policistov in prav v vsakem prostoru (dobesedno z ramo ob rami). Bistveno je namreč zagotoviti, da imata solenitetni priči možnost izvajati nadzor nad opravljanjem dela preiskovalcev ter legitimirati ustavnost in zakonitost delovanja policistov. Sodišče prve stopnje je na ta način tudi po presoji pritožbenega sodišča ustavnoskladno razlagalo določbo tretjega odstavka 216. člena ZKP, tj. da morata biti pri hišni (ali osebni) preiskavi navzoči dve polnoletni osebi kot priči, te določbe pa gotovo ni prezrlo, kot meni pritožnik.

7.Sodišče prve stopnje je v ključnem ugotovilo, da gre pri situaciji, kakršna je vidna s fotografij 1 in 2 v prilogi B69, za edini možen dostop do podstrešnih prostorov s pomočjo lestve (najsi je šlo za kovinsko ali pač za leseno). Upravičeno je sledilo izpovedbi solenitetne priče A. A., ki je na predobravnavnem naroku 14. 1. 2020 zatrdila, da se je povzpela na podstrešje, kjer je bilo "ogromno trave" in tudi "nek laboratorij". Ker jo je zaradi smradu konoplje bolela glava, je podstrešje kmalu zapustila, nakar je s hodnika oziroma s stopnic, ki vodijo do podesta, na katerem je bila takrat postavljena lestev, spremljala, kako so policisti s podstrešja "nosili travo". Zatrdila je, da nihče od kriminalistov oziroma policistov ni ničesar nosil od spodaj gor na podstrešje. Druga solenitetna priča B. B. pa je izpovedal, da na podstrešju ni bil, je pa stopil na prvo stopnico lestve, od koder je pogledal na podstrešje ("naravnost") in pri tem videl travo. Nato je (enako kot priča A. A.) s stopnišča ves čas spremljal, kako so policisti travo nosili dol s podstrešja, nihče od njih pa ni ničesar nosil na podstrešje. Ker je torej šlo, kot povedano, za edini možen dostop do podstrešja, hkrati pa je bilo ob ogledu kraja v okviru predobravnavnega naroka 19. 2. 2020 dognano, da je celotno stopnišče, po katerem se je konoplja odnašala s podstrešja, "odprto" in posledično docela pregledno za obe priči (najsi sta se nahajali na podestu v neposredni bližini lestve ali na podestu ene medetaže nižje), je pravilno naziranje prvega sodišča, da do zlorab policistov pri opravljanju hišne preiskave ni prišlo niti ni moglo priti, saj bi obe solenitetni priči glede na svoj položaj nedvomno zaznali, če bi policisti s prinašanjem inkriminirajočega materiala na podstrešje podtikali dokaze (kar sta priči decidirano zanikali). Razumno je zato tudi stališče izpodbijanega sklepa, da je bila pričama zagotovljena zadostna stopnja nadzora nad potekom preiskave na podstrešju stanovanjske hiše,

s čimer je bilo zadoščeno intenci tretjega odstavka 216. člena ZKP, za ekskluzijsko sankcijo v smislu 219. člena ZKP pa ni podlage,

saj ni nujno, kot rečeno, da morata biti priči navzoči pri vsaki potezi policistov.

8.Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je prepovedana droga konoplja na podstrešju nahajala v posebej prilagojenem prostoru za njeno proizvodnjo (pod umetnimi pogoji), ki ga ni bilo mogoče neposredno zaznati, kolikor se je človek (priča B. B.) povzpel zgolj na prvo stopnico lestve, ki je sicer omogočala dostop na podstrešje. Je pa bilo s tega položaja na lestvi možno videti osrednji prostor podstrešja, kamor so policisti znosili konopljo, tj. preden so jo zatem odnesli po stopnicah navzdol pred hišo (in to v rokah, kot izhaja iz izpovedbe kriminalista C. C., ne v vrečah), ter je očitno B. B. zaznal že porezane rastline v osrednjem podstrešnem prostoru. Sodišče prve stopnje je ne glede na navedeno upravičeno zaključilo, da odsotnost stalnega pregleda obeh solenitetnih prič nad dogajanjem v posebnem prilagojenem prostoru nima vpliva na zakonitost hišne preiskave, medtem ko nasprotno naziranje zagovornika, zastopano v pritožbi, ni utemeljeno. Kakor je izpovedal zlasti kriminalistični tehnik D. D., je bilo stanje stvari (nasad droge) v posebnem prostoru na podstrešju dokumentirano s fotografijami (ki se nahajajo tudi v spisu pod kriminalistično oznako 19), nato pa so bile rastline porezane in odnesene na dvorišče, kjer so bile vzorčene ter znova fotografirane (v že porezanem stanju, a še vedno pod kriminalistično oznako 19, kot prav tako izhaja iz fotografij v spisu). Pritožbeno problematiziranje dejstva, da solenitetni priči očitno nista bili prisotni, ko so policisti rezali rastline, ostaja brez vsakršnega pojasnila, kaj drugega pa bi policisti odnašali s podstrešja, če ne ravno rastlin, ki so bile najdene v posebnem prostoru, fotodokumentirane, zatem porezane in očitno začasno odložene v osrednji prostor na podstrešju ter nato že v porezanem stanju odnesene pred hišo, kjer so bile vnovič fotodokumentirane. Priča A. A. je, kot se je sama izrazila, zaznala "laboratorij" na podstrešju, priča B. B. je videl (porezano) konopljo v osrednjem prostoru, obe solenitetni priči pa sta ves čas opazovali odnašanje konoplje s podstrešja, pri čemer v nasprotni smeri ni bilo prinesenega ničesar. S tem je bil, kot tehtno ugotavlja prvo sodišče, pričama omogočen stalni nadzor nad delom policije pri izvedbi hišne preiskave, onemogočeno pa kakršno koli podtikanje dokazov v kontekstu policijske zlorabe, kar je nedvomno relevantno, ne pa nepomembno dejstvo, kot ocenjuje pritožnik. Nobenega dvoma ni, v katerem prostoru na podstrešju je bila najdena konoplja. Izsledena je bila izključno takrat, ko sta bili (v neposredni bližini) navzoči obe solenitetni priči; stanje stvari, vključno s količino droge, pa je bilo evidentirano.

9.Razumna je dokazna ocena sodišča prve stopnje (točka 21 izpodbijanega sklepa), ki je v bistvenih dimenzijah sledilo izpovedbama obeh zaslišanih solenitetnih prič in je svojo presojo tudi argumentiralo s sprejemljivimi razlogi. Pritožnik pavšalno navaja, da bi okoliščini, da se je priča A. A. prisotnosti na podstrešju spomnila na tretjem zaslišanju (na predobravnavnem naroku 14. 1. 2020), "lahko botroval" njen klic vodji hišne preiskave, kriminalistu C. C. V zvezi s tem je A. A. pojasnila, da je bilo vse, kar sta se pogovarjala z C. C., to, da je spet dobila vabilo zaradi te zadeve in da ima že vsega "malo poln kufer", on pa je rekel, da ni nič hudega. C. C. je potrdil, da ga je A. A. poklicala, ko je dobila vabilo na zaslišanje, pogovarjala pa se nista nič. Dvomov v verodostojnost priče A. A. na podlagi tako nevsebinskega razgovora ne bo moč vnesti, zlasti pa je za presojo zakonitosti hišne preiskave ključno nahajanje obeh solenitetnih prič ob samem dostopu na podstrešje, kot je bilo obširno pojasnjeno, to pa navsezadnje izhaja tudi iz predhodne izpovedbe A. A. na naroku dne 10. 5. 2019. Ob upoštevanju vseh podanih okoliščin, ki jih je v točki 21 sklepa povzelo prvo sodišče, priči A. A. ni mogoče očitati, da se glede hišne preiskave ni spomnila "ničesar konkretnega", kar naj bi kazalo na neverodostojnost njenih navedb. Priča je dovolj specifično govorila o ogromnih količinah "trave" in celo o "laboratoriju", ki ga je bila zaznala v podstrešnih prostorih stanovanjske hiše, ter dovolj natančno opisovala odnašanje konoplje s podstrešja, zaradi česar niti na pritožbeni ravni ni razlogov za pomisleke v verodostojnost njene izpovedbe glede odločilnih dejstev. Dejansko stanje v tem oziru, kot ocenjuje pritožba, zato ni bilo ne nepopolno niti zmotno ugotovljeno.

10.Glede na navedeno in ob odsotnosti uradoma preizkušanih kršitev (peti odstavek 402. člena ZKP) je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

-------------------------------

1Šepec M. (ur.): Zakon o kazenskem postopku s komentarjem - 2. knjiga; Lexpera & GV Založba, Ljubljana 2023, str. 187, tč. 18.

2Sklep VSC III Kp 45023/2018 z dne 25. 1. 2024.

3Sodba VS RS I Ips 214/97 z dne 28. 11. 2002.

Zveza:

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 35, 36 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 186, 186/1 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 216, 216/1, 216/3, 219

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.