Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 477/2006

ECLI:SI:VDSS:2007:PSP.477.2006 Oddelek za socialne spore

invalidnost zmanjšana delovna zmožnost mnenje invalidske komisije prosta presoja dokazov
Višje delovno in socialno sodišče
1. februar 2007
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Invalidska komisija v sodnem sporu nima položaja sodnega izvedenca, ampak je lahko njeno mnenje le eden izmed dokazov. Ker je v presojani zadevi to mnenje prepričljivo in ni v nasprotju z medicinsko dokumentacijo v spisu, je sodišče prve stopnje upoštevaje načelo proste presoje dokazov utemeljeno štelo za dokazano, da je pri tožnici podana zmanjšana delovna zmožnost, zaradi katere je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in je pridobila pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi toženca, opr. št. 6002720 z dne 28.8.2002 in št. I-6002720 z dne 23.5.2003 ter da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 9.4.2002 dalje. Prvostopno sodišče je nadalje zavrnilo tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Pri tem navaja, da je predvsem dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Prvostopno sodišče je za razsojo pridobilo ponovno izvedensko mnenje toženca in sicer invalidske komisije II. stopnje. Tožnica pa je že v tožbi predlagala pritegnitev izvedenca medicinske stroke, torej nepristranskega izvedenca. Iz pridobljenega izvedenskega mnenja tudi ni razvidno, ali so člani komisije sploh izvedenci medicinske stroke. Nelogično je, da bi komisija toženca spremenila svoje že podano mnenje, zato je tožnica tudi predlagala pritegnitev nepristranskega izvedenca. Zaključek prvostopnega sodišča, da tožnica ni grajala to mnenje, je neutemeljen, kajti tožnica je hotela nepristranskega izvedenca, ne pa mnenja toženca. V zvezi s priznanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni pomembno, če ima tožnica socialno varnost zagotovljeno na ta način, da je pri svojem delodajalcu še zaposlena kot delovni invalid, temveč je bistveno le, da tožnica ni več sposobna za nobeno pridobitno delo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Obenem priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 – 2/04, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi.

V zadevi je sporno, ali je pri tožnici podana izguba delovne zmožnosti. Skladno s 3. odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 12/92 in nasl., v nadaljevanju: ZPIZ), ki ga je glede na datum vložitve zahtevka skladno s 446. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/99 in nasl., v nadaljevanju: ZPIZ-1) potrebno uporabiti pri presoji predmetne zadeve, je izguba delovne zmožnosti podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela vsaj s polovičnim delovnim časom. Zavarovanci, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti, se skladno s 1. alineo 34. člena ZPIZ razvrstijo v I. kategorijo invalidnosti.

Tudi po stališču pritožbenega sodišča pri tožnici v spornem obdobju še ni bila podana popolna izguba delovne zmožnosti, temveč je podana zmanjšana delovna zmožnost, kot to izhaja tudi iz izpodbijane sodbe in pa iz dokončne odločbe toženca, ki je odločil, da se tožnica razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se ji prizna pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno fizično lažje in optično nezahtevno delo, brez dela z računalnikom, brez dviganja bremen nad 5 kg, brez pogostega sklanjanja, ne v prostoru z neustrezno osvetlitvijo, s polnim delovnim časom od 9.4.2002 dalje. Iz izvedenskega mnenja invalidske komisije druge stopnje z dne 1.4.2003 izhaja, da so pri tožnici podane zdravstvene težave zaradi stožčaste izbočenosti desne roženice. Zaradi kroglaste izbočenosti leve roženice je bila operirana leta 1980. Ob tem je tudi močno poslabšan vid, ki je levo praktično izgubljen, desno pa je 0,6, vendar z iskanje. Takšno stanje vida je razlog za trajne razbremenitve tožnice pri delu. Navedeno izhaja tudi iz dopolnilnega izvedenskega mnenja, ki ga je na zahtevo sodišča podala invalidska komisija II. stopnje dne 2.3.2006, pri čemer je v obeh komisijah poleg ostalih specialistov sodelovala tudi specialistka oftalmologinja. Gre za prepričljiva mnenja, ki tudi niso v nasprotju z medicinsko dokumentacijo, ki se nahaja v spisu, kajti iz nobenega izvida ne izhaja, da je pri tožnici podana popolna izguba delovne zmožnosti. Glede na navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da je bilo dejansko stanje nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno. Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Prvostopno sodišče se je očitno odločilo, da bo dejansko stanje ugotavljalo najprej s pridobitvijo dopolnilnega mnenja invalidske komisije druge stopnje. V tem primeru invalidska komisija ni bila postavljena kot izvedenec po določbah ZPP, temveč je prvostopno sodišče zgolj zahtevalo dodatno obrazložitev že podanega mnenja, ki ga je invalidska komisija podala v predsodnem postopku. Temu dokaznemu sklepu na glavni obravnavi dne 16.2.2006 tudi ni nasprotovala nobena od strank v postopku. Res je, da je invalidska komisija izvedenski organ zavoda, ki v postopkih uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja daje izvedenska mnenja skladno s 1. odstavkom 261. člena ZPIZ-1, vendar pa gre v tem primeru le za enega od dokazov, ki jih je pri razsoji upoštevalo prvostopno sodišče. Tako kot mnenje sodnih izvedencev pa je tudi mnenje invalidske komisije prepričljivo le v primeru, če je strokovno utemeljeno in s tem v zvezi tudi podrobno obrazloženo. Kot to izhaja iz zapisnika z glavne obravnave z dne 6.4.2006, tožnica na podano dopolnilno mnenje ni podala nobenih pripomb, prav tako tudi ni predlagala dopolnitve dokaznega postopka, torej ni več vztrajala na postavitvi sodnega izvedenca. Glede na navedeno so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

Glede pritožbenih navedb, da za reševanje zadeve ni pomembno, ali ima tožnica zagotovljeno socialno varnost, pa pritožbeno sodišče zgolj poudarja, da je prvostopno sodišče v obrazložitev sodbe zgolj povzelo izpovedbo tožnice na glavni obravnavi dne 6.4.2006, ko je na vprašanje, zakaj meni, da ji pripada I. kategorija invalidnosti, izpovedala, da ji gre predvsem zato, da bi imela socialno varnost. Razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti pa ni odvisna od socialnega stanja, temveč od zdravstvenega stanja, ki pa seveda posledično vpliva tudi na socialno varnost samega zavarovanca.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče skladno z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) ob upoštevanju 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia