Jedro

Sama paša živine še ni zadosten pogoj, da površina izpolnjuje pogoje za upravičeno rabo „1300-trajni travnik“, pač pa mora poleg tega izpolnjevati tudi kriterije glede zaraščenosti površin.

Pogoji za ukrepe so določeni vsako leto v Uredbah Vlade RS, zato je sklicevanje tožeče stranke na uspešno uveljavljanje ukrepov v letih pred spornim leto 2007, brezpredmetno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, ki je postala dokončna z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33101-1256/2009/7 z dne 1. 6. 2010 je bil tožeči stranki zavrnjen zahtevek za ohranjanje ekstenzivnega travinja, za 458,95 enot (2.točka izreka izpodbijane odločbe). Po 3. točki izreka izpodbijane odločbe, ki je bila z odločbo z dne 1. 6. 2010 v prvem delu spremenjena pa je odločeno, da se bodo tožeči stranki v obdobju naslednjih treh let pomoči zaradi preveč prijavljenih površin zmanjšale v višini 11.195,13 EUR in da mora preveč plačana sredstva v višini 13.136,28 EUR izplačana na podlagi odločbe št. 33101-59402/2007 z dne 16. 6. 2008, vrniti v roku 30 dni od vročitve izpodbijane odločbe.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 1. 6. 2010 izhaja, da je odločba Agencije z dne 16. 6. 2008 št. 33101-59402/2007/21 po nadzorstveni pravici odpravil nadzorstveni organ že z odločbo z dne 8. 4. 2009. Pri kontrolah površin opravljenih na kraju samem dne 12. 12. 2007 in 28. 4. 2008 (na kmetijskem gospodarstvu KMG-MID:..., katerega nosilec je tožeča stranka) je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka v obrazcu D za posamezno kmetijsko rastlino na GERK (..., ..., ..., ..., ...) prijavila za 310,53 ha večjo površino od ugotovljene. V okviru superkontrole, ki jo je izvedel prvostopni organ, je bila kontrola površin z izvedenci, določenimi v sklepu z dne 15. 1. 2010, opravljena z namenom razjasnitve dejanskega stanja glede rabe površin v letu 2007, dne 3. 3. 2010 in 4. 3. 2010. Iz zapisnikov z dne 3. 3. 2010 in 4. 3. 2010 izhaja da so se opravili terenski ogledi in terenske meritve, da so izvedenci podali strokovno mnenje glede obravnavanih GERK-ov v letu 2007, ki bo upoštevano in da se tožeča stranka z opravljeno kontrolo ne strinja, ker se ne izvaja v skladu s predpisi in uredbami, ki so veljale v letu 2007 in brez Interpretacijskega ključa, ki je bil sprejet v letu 2004. Po opravljenih superkontrolah je bilo ugotovljeno, da je površina dejanske vrste rabe 1300 za GERK-PID ... prijavljena na 43,33 ha, ugotovljena površina pa 23,80 ha, za GERK-PID-... prijavljena površina na 153,99 ha, ugotovljena pa 58,28 ha, za GERK-PID ... prijavljena na 192,11 ha, ugotovljena površina pa 127,12 ha, za GERK-PID-... prijavljena na 30,94 ha, ugotovljena pa na 15,65 ha in za GERK-PID-... prijavljena na 10,69 ha, ugotovljena pa na 7,07 ha.

S kontrolo površin z izvedenci je bilo torej ugotovljeno za 231,40 ha preveč prijavljene površine, to je površine, ki jo je bilo možno v letu 2007 uveljavljati pašnik/travnik samo kot rabo 1300. Tožeči stranki tožena stranka pojasnjuje, da se sredstva za ukrepe KOP lahko prejmejo le za upravičene površine. Ker upravičena raba, šifra 1300-trajni travnik, po šifrantu pomeni le površine kmetijskih zemljišč, porasle s travo, deteljami in drugimi zelmi, ki se jih redno kosi oziroma pase, te površine pa niso v kolobarju in se ne orjejo, površine, porasle s posameznimi gozdnimi drevesi, kjer število dreves ne presega 50/ha in pašniki v visokogorju, to pomeni, da v letu 2007 pa ni mogoče uveljavljati ukrepov KOP na rabah 1410, 1500, 1600 in 1800, ki so bile ugotovljene pri kontroli in se tudi zahtevki na tej površini zavrnejo. Samo paša živine po presoji tožene stranke tudi ni zadosten pogoj, da neka površina izpolnjuje pogoje za rabo 1300 trajni travnik.

Vlagatelji morajo prijaviti take vrste rabe površin, ki izpolnjujejo pogoje za izplačilo že ob prijavi in sicer za vsako leto posebej, ne glede na vstop v ukrep SKOP. V pet letnem programu SKOP vlagajo vlagatelji vsako leto zahtevke tudi za SKOP ukrepe. Zahtevek pa morajo prijaviti na ustreznih površinah, te površine pa morajo izpolnjevati pogoje že ob prijavi. Ker iz zbirne vloge izhaja, da je bila stranka seznanjena z vsemi pogoji za uveljavljanje zahtevkov v letu 2007, torej tudi s pogoji za upravičene površine, njene pripombe podane na ugotovitve izvedencev glede vrste rabe in ugotovljene površine te vrste rabe, niso utemeljene.

Glede na določbe Uredbe 1975/2006, Uredbe (ES) št. 796/2004, Uredbe (ES) št. 1782/2003, navedene v obrazložitvi odločbe z dne 1. 6. 2010, drugostopni organ, na podlagi podatkov o prijavljeni površini na 458,95 ha in podatka o preveč prijavljeni površini na 231,40 ha, ki je bil ugotovljen po kontroli z izvedenci, zaključuje, da je organ prve stopnje pravilno na površini 458,95 ha v celoti zavrnil zahtevek za KOP-ETA. Ker znaša napaka za preveč prijavljeno površino več kot 100 % pa je v skladu z 51. členom Uredbe 796/2004/ES bilo potrebno določiti tudi 3 letna znižanja, ki jih je organ druge stopnje ob upoštevanju podatka o prijavljeni površini in preveč prijavljeni površini ugotovljeni z izvedenci določil v višini 11.195,13 EUR torej v nižjem znesku, kot ga je določil organ prve stopnje.

Drugostopni organ je na podlagi navedenega pritožbi tožeče stranke delno ugodil in po dopolnitvi postopka z izvedenci odpravil 1. točko izreka odločbe in spremenil znesek v 3. točki izreka prvostopne odločbe.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bilo v upravnem postopku materialno pravo napačno uporabljeno in posledično napačno ugotovljeno dejansko stanje. Leta 2004 je imela možnost prijaviti upravičeno površino zgolj pod šifro „1300-trajni travnik“ na podlagi leta 2004 izdanega Interpretacijskega ključa, ki je med drugim določal območja, ki so zaradi posebnosti reliefa v Sloveniji uvrščena v razred „trajni travniki in pašniki“, tudi če ne ustrezajo zgoraj naštetim merilom. Ta določba je bila v Interpretacijski ključ vnesena zaradi kraških kmetov, ki površin zaradi reliefnih značilnosti niso mogli drugače uporabljati kot za travnike. Vsi njeni GERK-i ležijo na kraškem območju in v naravi popolnoma ustrezajo definiciji kraškega pašnika. Šele leta 2008 je bilo na podlagi Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu na podlagi 7.a člena uveljavljena kot upravičena površina tudi površina pod šifro „1800, kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem“. Svoje površine je prijavila na podlagi Interpretacijskega ključa, ki je veljal od leta 2004 do konca leta 2008, ki pa se je med obdobjem veljave spreminjal. Spremembe pa niso bile uradno objavljene, zato se z njimi ni mogla seznaniti, niti ji o tem ni bilo poslano obvestilo. Tudi v navodilih za oddajanje subvencijskih vlog za leto 2007, na navedene spremembe ni bila opozorjena, zato je ravnala enako kot leta 2005 in 2006. Navaja še, da je kontrola z dne 12. 12. 2007, na podlagi katere ji je bila izdana odločba, s katero so ji bile dodeljene plačilne pravice, bila opravljena na podlagi Interpretacijskega ključa iz leta 2007. Iz zapisnikov o pregledih z dne 28. 4. 2008 pa ni razvidno, kako je kontrolor ugotovil, da dejanska raba na GERK-ih ne ustreza prijavljeni rabi. Izvedenci pa so dne 3. 3. in 4. 3. 2010 opravili kontrolo na podlagi Interpretacijskega ključa, ki je bil izdan leta 2009 in je temeljito spremenil definicijo trajnega travnika. Tako so na površinah, ki jih je leta 2005 in 2006 uveljavljala pod upravičeno rabo „1300-trajni travnik“ ugotovili, da izmenjuje več vrst rab („1800-kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem“, „1500-drevesa in grmičevje“, „9999-neupravičena površina ob kontroli“, „1410-kmetijsko zemljišče v zaraščanju“ in „1300-trajni travnik“). Glede na povedano sta bila Interpretacijski ključ iz leta 2009 in člen 7.a Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu, retroaktivno uporabljena. Navaja, da je prehod iz programa SKOP v program KOP v letu 2006 in upravičene površine za dodelitev plačilnih pravic in dodelitev le-teh, določen z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu. Ker so ji bile na njeni podlagi na površinah GERK-ov dodeljene plačilne pravice, meni, da je na teh površinah upravičena tudi do ETA. Poudarja še, da je bil celoten postopek dodelitve pravic opravljen samodejno s strani upravnih organov ter da sama ni naredila napake in je predložila točne podatke, zato bi morali upoštevati člen 68/1 Uredbe 796/2004 ES, po katerem se znižanja in izključitve ne uporabljajo kadar je kmet predložil točne podatke ali kadar lahko drugače pokaže, da ni naredil napake. Zaradi vsega povedanega predlaga, da sodišče tožbi ugodi in zadevo vrne Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in na podlagi predpisov, navedenih v obrazložitvi organa druge stopnje, dodatno utemeljuje svojo odločitev. Tožbeno navedbo, da je tožeča stranka zato, ker je upravičena do plačilni pravic, upravičena tudi do ETA to je ohranjanje ekstenzivnega travinja, zavrača z utemeljitvijo, da je predmet tega upravnega postopka le ohranjanje ekstenzivnega travinja, ne pa odločanje o dodelitvi plačilnih pravic, o katerih se odloča v drugem upravnem postopku. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

V pripravljalni vlogi z dne 11. 11. 2010 tožeča stranka prereka vse navedbe tožene stranke podane v odgovoru na tožbo, vztraja pri vseh tožbenih navedbah, sodišču zato predlaga naj neutemeljenih navedb tožene stranke ne upošteva in naj njeni tožbi ugodi.

Tožena stranka v vlogi z dne 17. 11. 2010 prereka tudi navedbe tožeče stranke v vlogi z dne 11. 11. 2010. K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi obeh odločb, predvsem odločbe pritožbenega organa, so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V pritožbenem postopku je bila kontrola površin z izvedenci opravljena z namenom razjasnitve dejanskega stanja glede vrste rabe površin v letu 2007. Iz zapisnika št. 100727778/POV/3/1 z dne 3. 3. 2010 je razvidno, da so se opravili terenski ogledi in terenske meritve GERK-ov ..., ... in .... Iz zapisnika št. 10727787/POV/3/2 z dne 4. 3. 2010 pa je razvidno, da so bili opravljeni terenski ogledi in terenske meritve GERK-ov ... in .... Iz navedenih terenskih ogledov in meritev za GERK PID ... izhaja, da je prijavljena površina 43,33 ha, ugotovljena površina pa 23,80 ha, za GERK PID ... je prijavljena površina 153,99 ha, ugotovljena površina pa 58,28 ha, za GERK PID ... je prijavljena površina 192,11 ha, ugotovljena površina pa 127,12 ha, za GERK PID ... je prijavljena površina 30,94 ha, ugotovljena površina pa 15,65 ha in za GERK PID ... je bila prijavljena površina 10,69 ha, ugotovljena površina pa 7,97 ha. Tako je bilo ugotovljeno za 231,40 ha preveč prijavljene površine, to je površine, ki ne izpolnjuje pogojev za dodelitev sredstev.

Pri definiranju vrste dejanske rabe posameznega GERK-a, ki je hkrati podlaga za določitev upravičene površine, je treba izhajati iz definicije kmetijske parcele, ki je strnjena površina zemljišča znotraj ene grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (GERK) na kateri se goji ena skupina rastlin, določena v 49. členu Uredbe 796/4 EU in 16. členu Uredbe 1975/2006. V skladu s Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč se za potrebe določanja dejanske rabe uporablja Interpretacijski ključ, ki vsebuje šifrant vrst dejanske rabe, navodila za zajem podatkov, opise posameznih vrst dejanske rabe in najmanjše površine zajema vrst dejanske rabe. Šifra „1300-trajni travnik“, v skladu s šifrantom rabe pomeni površine kmetijskih zemljišč, porasle s travo, deteljami in drugimi zeljmi, ki jih redno kosi oziroma pase. Te površine niso v kolobarju in se ne orjejo. Kot trajni travnik se šteje tudi površine, porasle s posameznimi gozdnimi drevesi, kjer število dreves ne presega 50 dreves na ha. Na podlagi Interpretacijskega ključa, kjer je podrobno določena metodologija zajema dejanske rabe, se mora izločati vse površine z nekmetijsko rabo, ki so večje od 100 m2 in sodijo med „druge kmetijske površine“, „gozd“ in „ostala nekmetijska zemljišča“. V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da sama paša živine še ni zadosten pogoj, da neka površina izpolnjuje pogoje za upravičeno rabo „1300-trajni travnik“, pač pa mora poleg tega izpolnjevati še druge kriterije glede zaraščenosti površin. Vlagatelji morajo prijaviti take vrste rabe površin, ki izpolnjujejo pogoje za izplačilo že ob prijavi in sicer za vsako leto posebej. Površine, ki teh pogojev ne izpolnjujejo in so zaraščene oziroma neobdelane pa štejejo za preveč prijavljeno površino in se uporabijo znižanja. Ker v skladu z 51. členom Uredbe 796/2004/ES znaša napaka zaradi preveč prijavljene površine več kot 100 % (prijavljena površina 458,95 ha, dejanska površina pa 227,50 ha) se določijo triletna znižanja pomoči. Sodišče še ugotavlja, da so pogoji za ukrepe določeni vsako leto v Uredbah Vlade Republike Slovenije, zato je sklicevanje tožeče stranke na uspešno uveljavljanje ukrepov v letih pred spornim letom 2007, brezpredmetno. Poleg tega je tožeča stranka v zbirni vlogi za leto 2007 podala izjavo, da je seznanjena s pogoji za ukrepe, ki jih uveljavlja, ter s predpisanimi sankcijami. Za presojo upravičenosti zahtevkov pa so odločilni predpisi, veljavni za leto 2007. Neupravičena je tudi navedba tožeče stranke, da je površine prijavila na podlagi Interpretacijskega ključa, ki je veljal od leta 2004, saj jih je bila dolžna prijaviti v skladu z Uredbo in upoštevajoč pogoje za posamezno leto. Tožeča stranke se tudi ne more uspešno sklicevati na 68. člen Uredbe Komisije št. 796/2004, ker naj bi predložila točne podatke oziroma ni naredila napake, saj je kontrola na kraju samem ugotovila neupravičene površine, za katere tožeča stranka v vlogi navaja, da izpolnjujejo zahteve za upravičene površine. V zvezi z ugovori o objavi Interpretacijskega ključa pa sodišče ugotavlja, da je od septembra 2006 do konca leta 2008 veljal Interpretacijski ključ objavljen na način, določen v prvem odstavku 7. člena Pravilnika, ki je pričel veljati septembra 2006 (Ur. l. RS, št. 90/2006), ki je bil uporabljen za izvedbo kontrole za leto 2007. Ker je tožena stranka pravilno uporabila predpise, s katerimi so bili določeni tudi pogoji za uveljavljanje zahtevkov za ohranjanje ekstenzivnega travinja v letu 2007, o katerem je bilo določeno z izpodbijano odločbo, je neutemeljen tudi tožbeni očitek, da tožena stranka zaradi njihove napačne uporabe ni pravilno ugotovila dejanskega stanja.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II izreka: Vsaka stranka, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi svoje stroške tega postopka.