Jedro

Pravico do pritožbe ima samo stranka, ki bi ji, če bi se izkazalo, da je utemeljena, prinesla zanjo ugodnejšo rešitev oziroma konkretno in neposredno pravno korist. Boljše rešitve, kot je zavrnitev tožbenega zahtevka zoper njo, pa drugotožena stranka ne more pričakovati.

Tožeča stranka bo plačilo dolga lahko zahtevala zgolj od prvo tožene stranke. Če bo slednja dolg plačala, to ne bo vplivalo na drugo toženo stranko. Takšnega vpliva ne bi bilo niti v primeru, če bi drugo tožena stranka dejansko bila porok prvo tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke zoper prvo toženo stranko (I. točka izreka) in ga v celoti zavrnilo zoper drugo toženo stranko (III. točka izreka). Prvo toženi stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v višini 1.700,00 EUR (V. točka izreka).

2. Zoper celotno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje drugo tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podredno pa, da sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da drugo tožena stranka s kreditno pogodbo ni veljavno zavezana, saj pogodbe v njenem imenu ni podpisala za to pooblaščena oseba. Drugo tožena stranka tako ni postala porok prvo tožene stranke in zato ni solidarno zavezana za plačilo vtoževane terjatve. Tožbeni zahtevek zoper njo je zavrnilo in sklep o izvršbi razveljavilo tudi v 1. in 4. odstavku izreka (II. točka izreka).

Za pritožbo zoper takšno odločitev drugo tožena stranka nima pravnega interesa. Pravico do pritožbe ima samo stranka, ki bi ji, če bi se izkazalo, da je utemeljena, prinesla zanjo ugodnejšo rešitev oziroma konkretno in neposredno pravno korist. Boljše rešitve, kot je zavrnitev tožbenega zahtevka zoper njo, pa drugotožena stranka ne more pričakovati.

6. Prav tako drugotožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper I. točko izreka prvostopenjske sodbe. V tem delu je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku zoper prvo toženo stranko in slednji naložilo plačilo vtoževane terjatve. Takšna odločitev v ničemer ne vpliva na pravni položaj drugotožene stranke oziroma na njene pravice ali obveznosti. Tožeča stranka bo plačilo dolga lahko zahtevala zgolj od prvo tožene stranke. Če bo slednja dolg plačala, to ne bo vplivalo na drugo toženo stranko. Takšnega vpliva ne bi bilo niti v primeru, če bi drugo tožena stranka dejansko bila porok prvo tožene stranke. Dejstvo, da je porok zavezan solidarno, pomeni zgolj, da porok nima pravice zahtevati od upnika, da najprej poskusi izterjati dolg od glavnega dolžnika (nima ugovora vrstnega reda). Drugačna odločitev sodišča tako za drugo toženo stranko ne bi bila ugodnejša. Z izpodbijano sodbo se njen pravni položaj v razmerju do prvo tožene stranke in do tožeče stranke, ni v ničemer poslabšal. Celo obratno. Z ugotovitvijo, da drugo tožena stranka ni porok prvo tožene stranke in zato ni zavezana za plačilo terjatve, se je njen položaj izboljšal. 7. Pravni interes je ena od procesnih predpostavk (pogojev) za dovoljenost pritožbe, na katero pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (4. odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Pomanjkanje pravnega interesa ima za posledico, da pritožba ni dovoljena. Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da drugotožena stranka za pritožbo zoper sodbo nima pravnega interesa, jo je zavrglo kot nedovoljeno (352. člena ZPP).