9. 1. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 20. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 271/2004 z dne 25. 1. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. In 2004/00077 z dne 7. 6. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se šteje predlog za izvršbo, ki ga je vložila pritožnica (v izvršilnem postopku upnica), za umaknjen. Višje sodišče je pritožničino pritožbo zavrnilo. Sodišči sta presodili, da pritožnica s plačilnim nalogom, ki ga je predložila po pozivu sodišča, naj dopolni nepopolno vlogo, ni dokazala plačila sodne takse za predlog in za sklep o izvršbi.

Pritožnica zatrjuje, da sta izpodbijana sklepa v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave) in z načelom delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave). Navaja, da je potrdilo o plačani taksi predložila, sporna pa je "kvaliteta" predloženega potrdila. Stališče Višjega sodišča, po katerem bi morala pritožnica predložiti jasen in nedvoumen dokaz o plačilu takse, je po njeni oceni v neskladju z določbo šestega odstavka 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju ZIZ), saj naj bi slednja ne določala nikakršne oblikovne formalnosti dokazila o plačilu. Pritožnica meni, da je takšna argumentacija "skrajno podrejeno sicer logična", vendar naj bi ne imela podlage v zakonodaji, prav tako ne v pravni doktrini in ne v sodni praksi. Ker naj bi torej sodišči napolnjevali pravno praznino tako, da naj bi nejasno in nepopolno zakonsko določbo brez zakonske osnove interpretirali "v škodo državljana", odločitev sodišč ocenjuje kot arbitrarno. Ne strinja se s stališčem izpodbijanega sklepa, da bi morala sama preveriti, ali je plačilni nalog potrjen in ali ustreza zahtevi iz šestega odstavka 40. člena ZIZ ter podaja svoje razumevanje načina poslovanja in "pristojnosti" bank.

B.

V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) pritožnici ne more povzročiti pomembnejših posledic. Predmet izpodbijanih sklepov se nanaša na plačilo 18.050 SIT sodne takse in s tem povezano domnevo umika predloga za izvršbo. Po oceni Ustavnega sodišča za pritožnico, ki lahko izvršilni predlog ponovno vloži, obveznost plačila tega zneska ne more imeti takšnega pomena, da bi se s tem vprašanjem poleg dveh instanc rednega sodstva moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Prav tako vprašanje dokazovanja plačila sodne takse ni takšnega pomena, da bi bilo od odločitve Ustavnega sodišča mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takih vprašanj v tej zadevi ni.

Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić