Jedro

Zgolj obstoj bolezni in zdravljenje še ne zadošča za vrnitev v prejšnje stanje, temveč bi morala pritožnica izkazati tudi, da v skladu z dolžnostjo skrbnega ravnanja zamude zaradi bolezni ni mogla preprečiti.

Pritožbeno sodišče zaključuje, da je bil zlom sramnice prav gotovo naključje, ki ga tožnica ni mogla predvideti in da je potek hudega onkološkega zdravljenja primarnega karcinoma in sekundarne maligne neoplazme, ki se pričelo neposredno med rehabilitacijo zloma in se je izteklo po preteku roka za plačilo sodne takse, takšna okoliščina, zaradi katere zamude s plačilom sodne takse ni mogla preprečiti ali predvideti, saj ji je predvidevanja v zvezi s sodnimi postopki onemogočil predhodni zlom sramnice, zaradi katerega je bila po ugotovitvi sodišča prve stopnje vsaj ene mesec nepokretna, že v vmesnem času pa njene psihične in fizične zmožnosti zaradi kemoterapije praktično neobstoječe.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki I. izreka spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke z dne 29. 2. 2024 in 1. 3. 2024 za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamujenim plačilom sodne takse za pritožbo z dne 13. 10. 2023 zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 1404/2022 z dne 24. 8. 2023 ugodi in se plačilo sodne takse za pritožbo z dne 29. 2. 2024 upošteva kot pravočasno, ter v točki II. izreka razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 29. 2. 2024 in 1. 3. 2024 za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamujenim plačilom sodne takse za pritožbo z dne 13. 10. 2023 zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 1404/2022 z dne 24. 8. 2023 (I. točka izreka) in pritožbo tožeče stranke z dne 13. 10. 2023 zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 1404/2022 z dne 24. 8. 2023 štelo za umaknjeno (II. točka izreka).

2. Zoper takšen sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala, da ji pritožbeno sodišče ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Tožena stranka na vročeno ji pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Določba 116. člena ZPP določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka.

6. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani vložila pritožbo, je pa zamudila s plačilom sodne takse zanjo in je v zvezi s tem predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je odmerilo sodno takso in odločilo, da mora tožeča stranka plačati 44,00 EUR sodne takse za pritožbeni postopek. Nalog za plačilo sodne takse je sodišče vročilo pooblaščencu tožnice in povratnica izkazuje datum vročitve 11. 1. 2024 (red. št. 66). Zadnji dan 15-dnevnega roka za plačilo sodne takse je pretekel 26. 1. 2024. 7. Tožnica je v laičnem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje priložila kopijo potrdila z dne 29. 2. 2024 o opravljenem plačilu sodne takse. Pojasnila je, da ni bila seznanjena niti s plačilnim nalogom niti z obveznostjo, da mora plačati sodno takso. Naknadno je pooblaščenec tožeče stranke v samostojni vlogi z dne 1. 3. 2024 predlagal vrnitev v prejšnje stanje in sicer je to utemeljil z dejstvom, da je tožnica zaradi onkološkega zdravljenja in zloma ves čas ležala ter spala in ni bila zmožna uporabljati komunikacijskih sredstev, s katerimi jo je opozarjal na plačilo sodne takse, ker je bilo to zanjo takrat preveliko breme. Predlagal je tudi izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca, ki bo na podlagi vpogleda v medicinsko dokumentacijo brez dvoma lahko potrdil vse navedeno.

8. Sodišče prve stopnje je v razlogih za zavrnitev predloga vrnitve v prejšnje stanje navedlo, da je tožeča stranka predlog za taksno oprostitev poslala sodišču s priporočeno poštno pošiljko 17. 11. 2023 in se je od takrat dalje morala zavedati, da bo sodišče odločilo o predlogu za oprostitev plačila in sklep vročalo pooblaščencu tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov (zaslišanje tožnice in zdravstvene dokumentacije) na naroku za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer ugotovilo, da so zdravstvene težave zaradi onkološkega zdravljena s kemoterapijo, ki jih je imela tožnica, izjemno hud dogodek (sodišče prve stopnje navede, da so bile njene psihične in fizične zmožnosti "izničene"), in da je bila zaradi zloma od 22. 12. 2023 dalje en mesec nepokretna.

9. V sodni praksi in teoriji je že zavzeto stališče, da je upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Vrnitev v prejšnje stanje je tako mogoče, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti, torej nekrivdi, ni mogla niti predvideti niti preprečiti.1

10. Pritožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da so razlogi obrazložitve sami s seboj v nasprotju (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ko sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve navede, da je bila tožnica en mesec popolnoma nepokretna, v 11. točki pa, da naj bi iz zdravniškega potrdila o opravljenem pregledu z dne 3. 1. 2024 izhajalo, da lahko tožnica stopi na obe nogi. Sodišče prve stopnje je v isti točki obrazložitve navedlo tudi, da je bil zadnji dan roka za plačilo sodne takse 26. 1. 2024, kar je več kot en mesec po 22. 12. 2023, ko se je tožnica poškodovala. Iz njenega zaslišanja tudi izhaja, da je sodno takso za pritožbo plačala po tistem, ko jo je po telefonu poklical odvetnik in jo vprašal, kaj je s plačilom in da je bila v spornem obdobju, ko je tekel rok za plačilo, na obsevanju in kemoterapiji zaradi raka. Bila je v "v oblakih" in zanjo je v tistem času skrbela soseda.

11. Pritožba sodišču prve stopnje nadalje očita, da je narobe ugotovilo, da naj bi tožnica že 20 dni po poškodbi zloma noge bila sposobna v januarju 2024 postopati tako, da bi plačala sodno takso. Meni, da sodišče prve stopnje s tem, ko navede, da naj bi bila tožnica že 3. 1. 2024 zmožna stati na obeh nogah, ne izkazuje njene zmožnosti komuniciranja in odzivanja na sporočila. Zaradi kemoterapije je v obravnavanem času lahko le ležala v postelji in spala ter ni mogla sama stalno spremljati pošte ali drugače urediti sprejemanja pošte. Ta nezmožnost je trajala vse od padca, 22. 12. 2023, do konca februarja, ko je sodno takso nemudoma poravnala. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da te pritožbene navedbe držijo, saj iz zdravniške dokumentacije (priloga A 62 -A 66) izhaja, da je bila v tem času tožnica zaradi primarnega karcinoma in sekundarne maligne neoplazme zdravljena z obsevanji in kemoterapijo, neposredno pred tem pa je doživela zlom sramnice.

12. Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožnice napačno navedlo, da je imela tožnica zdravljenje s kemoterapijo vnaprej predvideno in bi se morala zavedati pričakovanih posledic in pripraviti vse potrebno v zvezi z odprtim sodnim sporom. Tožnica zaradi padca in onkološke bolezni ni bila v stanju, da bi prejemala nujno pošto, saj je bila izjemno slabotna. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da zdravljenje ni bil nepričakovan dogodek iz 116. člena ZPP. Zgolj obstoj bolezni in zdravljenje še ne zadošča za vrnitev v prejšnje stanje, temveč bi morala pritožnica izkazati tudi, da v skladu z dolžnostjo skrbnega ravnanja zamude zaradi bolezni ni mogla preprečiti.2 Po ustaljeni sodni praksi gre za takšne nezakrivljene okoliščine na strani predlagatelja, ki obstajajo v času zamude in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti, niti odkloniti, niti jih ni mogoče pripisati strankini krivdi.3 Kot navedeno, pritožnica je sicer lahko predvidela zdravljenje s kemoterapijo, ni pa mogla predvideti zloma kosti z dne 22. 12. 2024, zaradi katerega je bila po ugotovitvi sodišča prve stopnje vsaj en mesec nepokretna, neposredno v vmesnem času od začetka teka roka za plačilo sodne takse, pa se ji je pričelo zdravljenje s kemoterapijo. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je bil zlom sramnice prav gotovo naključje, ki ga tožnica ni mogla predvideti in da je potek hudega onkološkega zdravljenja primarnega karcinoma in sekundarne maligne neoplazme, ki se pričelo neposredno med rehabilitacijo zloma in se je izteklo po preteku roka za plačilo sodne takse, takšna okoliščina, zaradi katere zamude s plačilom sodne takse ni mogla preprečiti ali predvideti, saj ji je predvidevanja v zvezi s sodnimi postopki onemogočil predhodni zlom sramnice, zaradi katerega je bila po ugotovitvi sodišča prve stopnje vsaj ene mesec nepokretna, že v vmesnem času pa njene psihične in fizične zmožnosti zaradi kemoterapije praktično neobstoječe. 13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sporna dejstva glede zdravstvenega stanja tožnice (zlom sramnice, onkološko zdravljenje, zmožnost fizičnega in psihičnega funkcioniranja zaradi kemoterapije) pravilno ugotovilo, vendar je napačno uporabilo pravo glede standarda nezakrivljenih okoliščin, ki so obstajale v času zamude in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti, niti odkloniti, niti jih ni mogoče pripisati strankini krivdi, zato je sklep spremenilo (365. člen v zvezi s 358. člen ZPP).

14. Pritožnica še navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca, ki bi ugotovil, ali je bila sposobna komunicirati in zavrnitve tega dokaza ni obrazložilo, kar ne drži, saj razlogi izhajajo iz 12. točke obrazložitve, ko je sodišče prve stopnje navedlo, da je splošno znano, da je vpliv kemoterapije na posameznika takšen, da je človek "uničen" oziroma so njegove sposobnosti "izničene" in zato ni potrebe po izvedbi dokaza z izvedencem.

15. Ker so tožničini pritožbeni očitki utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v prvi točki spremenilo tako, da je dovolilo vrnitev v prejšnje stanje in razveljavilo II. točko izreka izpodbijanega sklepa v zvezi s presumpcijo umika pritožbe (3. točka 365. člen ZPP).

1 Galič A., Pravdni postopek Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba 2005, str. 477. 2 Podobno glej VSL Sklep IV Cp 194/2024. 3 Glej VSL Sodba in sklep I Cp 1437/2020.